Sklepna prireditev Borštnikovega srečanja

Nocoj se zaklučuje 39. Borštnikovo srečanje. Dobitnik letošnjega Borštnikovega prstana za življenjsko delo je Bine Matoh - igralec z izjemno odrsko energijo in ustvarjalno domišljijo.

Objavljeno
28. oktober 2004 16.34
Bine Matoh
Maribor - S sklepno slovesnostjo, na kateri bodo podelili nagrade 39. Borštnikovega srečanja, se bo v SNG Maribor končal slovenski gledališki festival. Letos se je v tekmovalnem programu zvrstilo 16 predstav, ki jih je izbral selektor Marko Sosič, potrdil pa svet Borštnikovega srečanja na čelu s predsednikom Tonetom Partljičem.

Bine Matoh - dobitnik Borštnikovega prstana


Borštnikov prstan, ki ima simbolni in statusni pomen, hkrati pa predstavlja nagrado za življenjsko delo, bo prejel igralec Bine Matoh. V žiriji za podelitev Borštnikovega prstana so bili Tone Partljič, Anica Kumer in Vasja Predan, obrazložitev za nagrado pa je prispeval Jernej Novak. Bine Matoh je igralec z izjemno odrsko energijo in ustvarjalno domišljijo. Njegovi odrski liki so natančno razčlenjeni, ozemljeni v igralčevem občutenju in razumevanju življenja. Znotraj svoje sugestivne, nemalokrat silovito izražene ustvarjalne svobode zna biti izvrsten partner, igralec, ki sleherno vlogo oblikuje kot sklenjeno celoto, osmišljeno v celoviti interpretaciji uprizarjanega dramskega dela.

Nastopal v številnih ansamblih

Ob vlogah, ki jih je ustvaril na odru matičnega novogoriškega gledališča, se Matoh čedalje pogosteje vključuje v druge ansamble, od kranjskega Prešernovega gledališča, Mestnega gledališča ljubljanskega in Slovenskega stalnega gledališča v Trstu do ljubljanske Drame SNG - vselej z opaznim, nezamenljivim igralskim deležem, izrazito ustvarjalno. Številnim priznanjem, ki jih je prejel, med katerimi so tudi tri Borštnikove nagrade, se tako zasluženo pridružuje najvišje slovensko igralsko odličje - Borštnikov prstan.

Že kot študent prejel številne nagrade

Kot mnogi vrhunski slovenski dramski umetniki je tudi Bine Matoh izšel iz amaterskih vrst. Medtem ko je igral v Šentjakobskem gledališču in Lutkovnem gledališču v Ljubljani se je vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Med njegovimi prvimi javnimi profesionalnimi nastopi sta ljubiteljem gledališča ostali v spominu njegovi vlogi Dedka v Mrožkovem Tangu (1979) in diplomski nastop v vlogi Točaja v Strniševih Žabah (1980, režija Sergej Verč). V izvrstnem igralskem triu mladih diplomantov dramske igre - Silva Čušin, Pavle Ravnohrib, Bine Matoh - je slednji, kot je zabeležil Jernej Novak, igral hudičevskega Točaja "z osupljivo natančnostjo in eleganco, s srhljivo rezkostjo in diabolično aroganco, s pogledom, polnim jasnovidnega zrenja in peklenskega vedenja o ljudeh in svetu, pa tudi z demoničnimi metamorfozami v groteskno strašljivo, pohabljeno in šepajočo nakazo, v kakršno se zgrbi, ko ga kot bič oplazi božje ime". Zanjo je skupaj s kolegi dobil študentsko Prešernovo nagrado in nagrado festivala malih scen v Arezzu v Italiji, sam pa še študentsko Severjevo nagrado.

Na poklicno igralsko pot je Matoh stopil kot povsem formiran igralec: močna odrska prezenca, prvinsko občutenje človekove narave, sugestivna domišljija, elementarna moč čustev, sposobnost čutiti svoje telo, ga obvladati in igrati z vsem bitjem, izrazit občutek za notranji ritem - vse te odlike vrhunskega igralca so bile tu; od Boga dane, pridobljene, zgnetene v tisto živo, gibko igralsko energijo, ki čaka, da se izoblikuje v brez števila različnih, vselej drugačnih odrskih likov in dramskih oseb.

V 25 letih je odigral več kot 70 vlog

Bine Matoh je v 25 letih poklicne igralske kariere ustvaril prek 70 vlog, večina teh je velikih, magistralnih vlog, v širokem izraznem razponu od klasične prek moderne do sodobne svetovne in slovenske dramatike.