Tako kot slavnostni govorniki v preteklih letih tudi on ni pozabil omeniti velike Prešernove zapuščine za slovenstvo, slovenski jezik ter slovensko kulturo v širšem evropskem in globalnem okviru. Kljub številčnemu obisku in lepim besedam govornikov, nekatere so bile nagrajene z aplavzom, ter kulturnemu programu se je tudi letos prikradel pomislek, da je kulturni praznik samo priložnost za lepe besede in optimistične misli, ki med letom običajno zbledijo. Gantar ga je ovrgel z zagotovilom, da skrb za kulturo ostaja trdna, o čemer po njegovem pričajo tudi statistični podatki. »V primerjavi z drugimi razvitimi državami nimamo nič manj knjižnic, muzejev, umetniških galerij, poklicnih gledališč in glasbenih ustanov,« je med drugim dejal Gantar in dodal, da se finančna sredstva za kulturo povečujejo. Slovenska kultura nam je skozi zgodovino zagotavljala naš prostor v tem delu Evrope.
Poudaril je, da je z Ljubljano kot lansko svetovno prestolnico knjige in Mariborom, ki bo prihodnje leto nosil naslov evropske prestolnice kulture, dobila veliko mednarodno priznanje.
Slovesnosti v Vrbi se je udeležila tudi ministrica za kulturo Majda Širca, ki je izrazila zadovoljstvo, da so pesnikova rojstna hiša, srenjska lipa v središču vasi in bližnja cerkev sv. Marka pred kratkim postale državni kulturni spomenik. Vrba bo s tem statusom lažje živela, je dejala ministrica in napovedala, da bodo v prihodnje upravljavca hiše poiskali z razpisom. Statusa državnega pomena je bil vesel tudi žirovniški župan Leopold Pogačar, ki pa kljub zadovoljstvu ni pozabil omeniti, da skrunilcev kipov, ki so pred tremi leti uničili več spomenikov na zgornjem Gorenjskem, še ni dosegla roka pravice in da se podobne zgodbe še vedno dogajajo. Pred dnevi so namreč s cerkve sv. Marka v Vrbi neznanci ukradli žlebove, je še povedal župan. (Bl. R.)
Prešernovo mesto pokalo po šivih
Kranj - V Prešernovih časih je bil Kranj živahno mestece z dva tisoč prebivalci, danes, na kulturni dan, ko so turistični delavci in kulturniki obiskovalcem že devetič zapored poskušali nostalgično predstaviti navade in običaje iz 19. stoletja, pa je pokal po šivih. Mestni gospodje so se v meščanskih oblekah sprehajali z novimi spremljevalkami, menda še bolj zalimi in mlajšimi kakor lani, za prijetno občutje so poskrbeli lajnarji, številni folkloristi v narodnih nošah so, potem ko so se že sami zavrteli na Maistrovem in Glavnem trgu, zvabili k plesanju dunajskega valčka tudi druge. Ljudje so se gnetli med odprtimi lokali, trgovinami in stojnicami, na katerih so ponujali vse mogoče, od Prešernovih kroglic do goveje salame, golaža, klobas s krompirjem, sira, medu, čaja, dražgoških kruhkov in flancatov, pa tudi knjige, slike, keramiko, suho cvetje, kitajske vaze in lestence.
Množico je nagovoril pevec Kranjskih furmanov in jo povabil, naj zapoje. Predvsem starejši so pevcem pritegnili pri pesmi Fantje se zbirajo: Lepšega žita ni, kot je pšenica ... Obiskovalci so prisluhnili tudi recitatorjem, med njimi je bil najbolj prepričljiv igralec Pavle Rakovec, ko je z gromečim glasom prebral Elegijo svojim rojakom. S folklornim in pevskim nastopom so navdušili vrtčevski otroci iz Bitenj. Blizu Galerije Prešernovih nagrajencev so posebno pozornost vzbujali kovača iz Slovenj Gradca in gasilci iz Predoselj, lahko smo si ogledali tudi Narodno čitalnico in se preizkusili na govorniškem odru. Več tisoč ljudi je obiskalo Mestno in Prešernovo hišo, v kateri je pred 162 leti Prešeren umrl. V Gorenjskem muzeju bodo verjetno presegli lanski dnevni rekord na 8. februarja, ki je bil več kot pet tisoč obiskovalcev. Veliko bolj mirno je bilo opoldne pri pesnikovem grobu v Prešernovem gaju. Približno sto ljudi je molče opazovalo ministrico za kulturo Majdo Širco, ki je v navzočnosti gardistov slovenske vojske in v spremstvu župana Mohorja Bogataja k spomeniku položila venec. Slavnostni govori niso bili predvideni. (M. H.)
Priznanja za ljubiteljsko kulturno ustvarjanje
Slovenska Bistrica - Na širšem štajerskem območju so kulturni praznik proslavili s številnimi prireditvami, na katerih so v veliki večini programe pripravili ljubiteljski ustvarjalci in znova dokazali, da je njihovo delo izjemno raznovrstno ter kakovostno. V Slovenski Bistrici je zveza kulturnih organizacij občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica tradicionalno podelila priznanja Štefana Romiha. Plaketo z listino sta za dolgoletno delo prejela Avgust Brates in Danilo Utenkar, priznanja pa Danilo Janžič, Ivan Kranjčič, ljudske pevke Pod zelenim gričkom, Majda Pozeb in Tatjana Tušek Korelc. Kulturni program so v viteški dvorani gradu pripravili člani lutkovnega gledališča Koruzno zrno z uprizoritvijo Don Kihota, v priredbi in režiji Matjaža Gregoriča. V bistriškem Domu svobode je tradicionalni Prešernov večer pripravilo osrednje mestno kulturno društvo DPD Svoboda, proslave in akademije pa so bile tudi v vseh večjih krajih bistriškega območja. Tako je bilo tudi na Sotelskem in Kozjanskem, od Rogatca in Rogaške Slatine prek Šmarja pri Jelšah do Bistrice ob Sotli. (D. U.)
Tradicionalni recital v Ljubljani
Ljubljana - Na Prešernovem trgu se je tudi letos na kulturni praznik zbrala množica ljubiteljev Prešerna. Več kot dvajset igralcev je vsak po svoje interpretiralo pesmi največjega slovenskega poeta. Prireditev je odprl Polde Bibič z Zdravljico, vodil pa jo je Janko Petrovec, podpredsednik združenja dramskih umetnikov, ki recital Ljubljančanom podarja že več kot četrt stoletja. Zbrane umetnike in obiskovalce je opoldne nagovoril ljubljanski župan Janković, ki je poudaril, da je to » edini praznik, ki ne išče razlik med Slovenci«.