Tiskane izdaje
Ste imeli kaj treme oziroma zadržkov, ko ste se lotili uglasbitve pesmi 'našega največjega pesnika'?
Pri uglasbitvah Prešernovih pesmi ni bilo prav nobenih zadržkov, treme ali posebnega kolebanja. Za njegove pesmi sem se odločil, ker smo že pred leti v ustrezno glasbeno okolje uspešno 'presadili' nekaj njegovih pesmi, pa še po občutju so nam blizu. Gre bolj za nadaljevanje ustaljene prakse, za vrnitev k temeljni usmeritvi skupine Tantadruj.
Je poezijo Franceta Prešerna lahko uglasbiti?
Nič težje ali lažje od drugih slovenskih pesnikov, ki smo jih izbirali - Kette, Murn, Kosovel, Anton Vodnik, Kocbek in drugi. Izbor je bil povsem subjektiven, je pa res, da sem se bolj orientiral po preprostejših pesniških oblikah. Izjema je sonet O, Vrba.
Nekatere pesmi so odpete z ženskim, druge z moškim vokalom ...
K odločitvi za moško ali žensko interpretacijo določene pesmi sta pripomogli specifika glasu sodelujočih pevcev in njihova interpretativnost. Najlažje je bilo pri Pesmi od železne ceste, ki je dialog med spoloma.
Je kakšna pesem ostala zunaj in ste čez čas ugotovili, da bi prav tako bila primerna za uvrstitev na album?
Nobena ni ostala zunaj, je pa od nastanka posnetkov do danes nastala še ena. To je pesem Ondan si začela.
Kaj menite o dosedanjih uglasbitvah, ki so jih bile deležne Prešernove pesmi?
Mislim, da obstaja veliko kakovostnih uglasbitev, od zborovskih do rockerskih. Osebno sem najbolj navdušen nad pristopom slovenskega skladatelja Alda Kumarja. V sklopu projekta na temo Prešernovih pesmi smo pesnikovo besedo v splošnem doživeli nekako bolj komorno ... kar ne velja za vse pesmi, še posebej ne za Prošnjo in Zgubljeno vero.
Zdravljici ste se očitno namerno ognili?
Gromka in pompozna Zdravljica je že doživela odlično in nadvse primerno zvočno podlago. Skupina Tantadruj se ozira za bolj intimnimi zgodbami.
