Tiskane izdaje
Ljubljana - Društvo slovenskih skladateljev podeljuje Kozinovo nagrado za leto 2006 skladatelju Pavlu Merkuju za zaokrožen skladateljski opus, ki temelji na ljudskem izročilu.
V utemeljitvi nagrade piše, da je opus akademika Pavla Merkuja, skladatelja, etnomuzikologa, slovenista, esejista, urednika in kritika tako pomemben, obsežen in odmeven, da je že dolgo nepogrešljivi del slovenske sodobne glasbe in širše kulture.
Merkuju bodo nagrado izročili na slovesnosti v Mestni hiši v petek, 27. oktobra, ob 11. uri.
Pavle Merku se je s prvimi skladbami kompozicijsko in estetsko navezal na predvojno moderno Marija Kogoja, Slavka Osterca ter njegovih učencev. Ko je v šestdesetih nastopil novi modernizem, je Merku z nekaj let mlajšimi vrstniki, zbranimi v skupini Pro musica viva, pomagal slovenski glasbi utirati pot v evropsko smer.
Merku se je rodil leta 1927 v Trstu. Violine se je učil pri očetu in Cesareju Barisonu, kompozicije pri Ivanu Grbcu in Vitu Leviju. V Ljubljani je diplomiral iz slovanske filologije. V Rimu je doktoriral iz literarnih ved. Merku je celovit skladatelj, malodane vseh glasbenih sestavov in zvrsti: od solističnih, komornih, simfonično koncertantnih, vokalno instrumentalnih, samospevov, zborov, vse do opere Kačji pastir.
Preizkušal se je v več smereh. Prva se kaže v poznoromantičnih mladostnih začetkih in preide v glasbeni neoklasicizem. V drugem ustvarjalnem krogu si je znotraj modernizma 60-ih in 70-ih let izoblikoval samosvojo neoekspresionistično govorico. Tretja, morda za skladatelja najbolj značilna poteza, se kaže v svojevrstni nadhistoričnosti, ko v delih povezuje različne kompozicijske tradicije med avantgardnim in preteklim, med nadzorovano aleatoriko in ljudsko glasbo.
