Slovenskim kulturnim spomenikom priznan evropski pomen

Partizanska bolnišnica Franja, Plečnikove Žale in Cerkev sv. Duha na Javorci so pridobili znak Evropske dediščine in skupaj z atensko Akropolo in papeško palačo v Avignonu postali del evropske kulture.

Objavljeno
04. februar 2007 16.45
Ljubljana - Spominska cerkev sv. Duha na Javorci nad Tolminom, partizanska bolnišnica Franja v Dolenjih Novakih pri Cerknem in Plečnikove Žale - Vrt vseh svetih v Ljubljani so konec januarja v Madridu pridobili znak Evropska dediščina. Spomenik, ki pridobi takšno označbo, je "kamenček v mozaiku evropske kulturne raznolikosti in identitete", je pojasnila predstavnica za stike z javnostmi na ministrstvu za kulturo Nina Orel.

Ministrstvo za kulturo RS se zaveda še večje odgovornosti

Z odločitvijo, ki jo je 25. januarja v Madridu sprejel posebni odbor, ki vodi pobudo o prepoznavanju skupne evropske dediščine, so tri slovenske lokacije postale del partnerske mreže, ki povezuje kulturna okolja znotraj Evropske unije. Pravni in fizični režim njihovega varovanja ostaja v domeni posamezne države, ki mora zagotoviti učinkovit sistem vzdrževanja, upravljanja in promocije spomenikov. Pridobitev označbe pomeni še večjo odgovornost, po drugi strani pa tudi priložnost, saj bodo tako pritegnile še večje zanimanje domače in mednarodne strokovne javnosti, pojasnjuje Orlova.

Slovenija v družbi najboljših

Ob Sloveniji se lahko z znakom Evropska dediščina pohvalijo še Bolgarija, Ciper, Francija, Grčija, Madžarska, Italija, Latvija, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška, Nemčija in Španija.

Spomenik, ki želi pridobiti omenjeno označbo, mora izpolnjevati predpisana merila, kot sta na primer: transnacionalna dimenzija in krepitev pripadnosti evropskemu državljanstvu. Poudarjena je še zahteva po mednarodnem sodelovanju, izmenjavah in promociji.

V delovnem gradivu za januarsko srečanje odbora Znaka evropske dediščine v Madridu je tako mogoče najti denimo opatijo Cluny in papeško palačo v Avignonu, atensko Akropolo, dvorec Esterhazy na Madžarskem in palačo Cantacuzino v Bukarešti. Ker bodo novi vpisi mogoči na vsakem zasedanju odbora, bo končni spisek trenutnih vpisov objavljen, ko bo opravljena formalna redakcija, so pojasnili na ministrstvu za kulturo.

Logotip že izbran

Logotip, ki je bil izbran v Madridu, je sestavljen iz grafičnega znaka - na modrem ozadju upodobljen stiliziran arhitekturni lok, ki simbolno povezuje kulturne prostore držav članic EU, in rumena zvezda kot simbol EU - ter besedila Evropska dediščina.

Prve plošče z označbo Evropska dediščina bodo med 13. in 23. marcem pritrdili v Atenah, Berlinu in Clunyju, ostale lokacije pa naj bi sledile do konca marca. Natančne datume bo potrebno uskladiti med državami, da bi se slovesnosti lahko udeležili predstavniki kar največ sodelujočih držav.

Izbrani slovenski spomeniki

Spominsko cerkev sv. Duha na Javorci so leta 1916 zgradili avstroogrski vojaki tretje gorske brigade v spomin tisočim padlim vojakom na Soški fronti v prvi svetovni vojni. Načrte zanjo je izdelal arhitekt Remigius Geyling z Dunaja. Med razlogi za pridobitev znaka Evropska dediščina so ob izjemni umetniški vrednosti cerkvice ter njenem osnovnem sporočilu "mir ter odpuščanje in sobivanje" našteti še večnacionalna sestava čet avstroogrske vojske ter pripadnost vojakov različnim veroizpovedim.

Partizanska bolnišnica Franja, ki nosi ime po zdravnici dr. Franji Bojc Bidovec, je delovala med letoma 1943 in 1945. V prijavem obrazcu je zapisano,da gre za v evropskem merilu originalen in edinstven primer humanitarne dejavnosti v času druge svetovne vojne ter izjemen in zelo poučen primer medicinske oskrbe v izjemnih okoliščinah. Bolnišnica Franja je edinstven spomenik vsem odporniškim gibanjem v Evropi ter vsem podobnim skritim aktivnostim v času druge svetovne vojne.

Plečnikove Žale izpričujejo izjemno spoštovanje do mrtvih, arhitekt pa je pri njihovem snovanju izhajal iz jedra evropske kulturne tradicije. S tem, ko je vsem mrtvim izkazal primerno pieteto in spoštovanje, je poudaril njihovo enakost. Plečnik je na kompleksu Žal delal med letoma 1938 in 1941. Namesto osrednje mrtvašnica je zasnoval kompleks polslovitvenih vežic, s čimer je ustvaril vrsto intimnih prostorov, namenjenih zadnjemu slovesu.