Slovo velikega Francoza

»Bil je velik pisatelj, velik upornik, velik politik, veliko pero in velik duh.« S temi besedami se je francoski predsednik Nicolas Sarkozy poklonil v torek preminulemu francoskemu akademiku Mauriceu Druonu. Intelektualec, ki bi bil 23. aprila star 91 let, je nase opozoril s knjigami (nekatere imamo tudi v slovenskem prevodu), kot so Velike družine (nagrada Goncourt leta 1948), romaneskna serija Prekleti kralji, Propad stanov, Sestanek v peklu itn.

Kot sin ruskega priseljenca - oče se je rodil v Orenburgu - je članke za razne časopise in revije začel objavljati že pri zgodnjih 18 letih. Po zlomu Francije leta 1940 se je pridružil odporniškemu gibanju, dve leti pozneje je na skrivaj prečkal mejo, se podal v Španijo, od tam na Portugalsko in naprej v London. Tam se je pridružil Francoskim svobodnim silam (FFL). Na književno pot je, kakor piše pariški Le Monde, krenil z Chant des partisans, himno francoskega odporniškega gibanja, ki jo je s stricem Josephom Kesslom napisal med nemško okupacijo (1943). Naklonjenost širšega bralstva si je pridobil z zgodovinsko nadaljevanko Prekleti kralji in nekako tudi sam postal kralj intelektualnega Pariza.

Maurice Druon je postal akademik leta 1966, ko je zasedel izpraznjeni sedež Georgesa Duhamela. Vselej je bil tudi politično razmišljujoč in angažiran, in tako je leta 1973, med predsedovanjem Georgesa Pompidouja, prevzel vodenje kulturnega ministrstva, pozneje se je pridružil neogolističnemu Združenju za republiko (RPR), bil poslanec (1978-1981) ... Med procesom proti nekdanjemu vichyjskemu prefektu Mauriceu Paponu v Bordeauxu (1997-1998) je obtoženega vzel v bran, češ da ni »mogoče soditi z današnjimi poučenimi očmi, ampak se je treba zavedati nekdanje zaslepljenosti«.

Ob smrti uglednega akademika je te dni slišati v Franciji slovesne besede, denimo: bil je pravi »spomin francoske akademije, saj je do obisti poznal njeno delovanje in značilnosti«, »bil je velik navdušenec nad zgodovino, hkrati silno nadarjen pisatelj in zelo angažiran politik«. Z njim so odšli v grob odprt duh, pogum in predvsem goreča strast do svobode in sploh do Francije, ki se je tako poslovila še od enega poslednjih velikih intelektualcev 20. stoletja.