Sodobna kubanska umetnost v Ljubljani

Ljubljana - Pod naslovom Čakalna lista - čas in tranzicija v sodobni kubanski umetnosti bodo med 18. decembrom in 15. januarjem v Mestni galeriji Ljubljana na ogled dela kot več kot štirideset kubanskih umetnikov in umetniških skupin. "Predstavljeni bodo tako tisti kubanski umetniki, ki živijo na Kubi, kot tisti, ki živijo v eksilu," je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Mestne galerije Ljubljana Aleksander Bassin. Razstavo bodo odprli drevi ob 19. uri.

Gostujoči kustosi Elvis Funtes iz Muzeja del Barrio v New Yorku, umetnostna kritičarka iz Havane Yuneikys Villalonga in umetnik Glexis Novoa iz Miamija so za razstavo izbrali tista umetniška dela, ki opozarjajo na najznačilnejše tenzije iz kulturnega, socialnega in političnega prostora Kube, je pojasnil Bassin. Kot je še dejal, gre za dela umetnikov, ki so pomembno vplivali na renesanso kubanske umetnosti od osemdesetih let naprej.

Postavitev, ki združuje dela v različnih umetniških medijih, od fotografije, instalacije in videa do slikarstva in kiparstva, se osredotoča na koncept časa kot glavne teme v sodobni kubanski umetnosti. Umetniki predvsem skozi osebne izkušnje v kontekstu revolucije in izseljenstva slikajo prosti čas, starost in razpadanje, dolgočasje in napetost, med pomembnimi temami pa sta še vloga umetnosti v družbi in položaj umetnika kot tistega, ki sproža spremembe ali zgolj opazovalca, napovedujejo v galeriji.

Na razstavi bodo predstavljeni umetnik performansa Leandro Soto, konceptualist Perez Monzon ter umetniki Maria Magdalena Campos Pons, Carlos Radriguez Cardenas in drugi, predstavljeni na razstavi Kuba O.K. leta 1990 v Duessedorfu. Generacijo, ki so začeli ustvarjati v 80-ih letih, bodo zastopali Antonio Eligio Fernandez, Arturo Cuenca in Tania Buguera, mlajšo generacijo Carlos Garaicoa, Raul Cordero, Yoan Capote in drugi. Inovativni duh izseljenske umetnosti bo viden v delih Tonya Labata, Cesarja Trasobaresa in Ernesta Pujola.

Yuneikys Villalonga je danes povedala, da je bilo pri pripravi razstave nujno, da je bil eden od kuratorjev od drugod, saj bi bilo sicer težko zbrati skupaj dela tistih kubanskih umetnikov, ki so Kubo leta 1959 ter pozneje zapustili in danes živijo v ZDA in Evropi. Zaradi del umetnikov v eksilu razstava takšna, kot bo v Mestni galeriji, na Kubi ne bi bila mogoča, saj dela teh umetnikov zaznamuje močna politična konotacija, je še pojasnila in dodala, pa se dogovarjajo za postavitev razstave še v Barceloni.