Spet barbari z gradbenimi stroji

Zavod za varstvo kulturne dediščine je javnost obvestil o barbarskem gradbenem posegu znotraj arheološkega najdišča Zgornje Radvanje, ki je bilo odkrito med gradnjo mariborske zahodne obvoznice in konec septembra 2008 vpisano v register nepremične kulturne dediščine. V napoto je bilo graditelju dveh poslovno-stanovanjskih objektov z rekreacijskim centrom.

Mariborska območna enota ZVKDS je investitorju, AJM d. o. o. s Kozjaka nad Pesnico, 5. novembra poslala resno opozorilo in strokovno mnenje o pomenu arheološkega najdišča, »ki je nedvomno posebnega kulturnega pomena in se nahaja tudi na območju vaše nepremičnine - zemljišča ... Z namenom, da vas seznanimo z izjemnim kulturnim pomenom, kvaliteto, redkostjo, bogastvom in občutljivostjo zadevnega arheološkega najdišča v Radvanju, vam v nadaljevanju podajamo njegov kratek opis.«

Arheologi Mihela Kajzer Cafnik, Andrej Magdič in Mira Strmčnik Gulič povedo, da so v letih 2007 in 2008 na trasi zahodne mariborske obvoznice s krožiščem v Radvanju med gradbenimi deli odkrili izjemno prazgodovinsko naselbino v velikosti približno 10.000 kvadratnih metrov. Vse arheološke strukture so ležale na varni globini, tako da jih do takrat zemeljski posegi niso mogli prizadeti. Do sedaj so odkrili devetintrideset objektov iz različnih obdobij, jedro pa je naselbina iz poznega neolitika in prehoda v zgodnji eneolitik (konec 5. in začetek 4. tisočletja pr. n. št.), ki zaenkrat šteje 29 objektov. Odkopali so tudi različne delovne jame in dva vodna zbiralnika. Znotraj naselbine so raziskali dva keltska oz. latenodobna objekta ter sledove štirih lesenih rimskodobnih objektov in kamnite strukture na skrajnem zahodnem delu odkritega najdišča, na vzhodnem robu raziskanega najdišča pa so naleteli na sledove dveh slabo ohranjenih, verjetno poznobronastodobnih grobov.

Arheologi nadalje pravijo, da so največ podatkov dobili na osnovi kamnitega orodja (sekire, tolkači, mikrolitska orodja, kamnita jedra in polizdelki) in keramičnega posodja prostoročne izdelave in širokega tipološkega spektra.

O pomenu najdišča govori tudi to, da je bila že med raziskavo novembra 2007 posneta dokumentarna televizijska reportaža, strokovni in laični javnosti pa je bilo najdišče predstavljeno prek arheološkega in konservatorskega društva. Zaradi velikega zanimanja javnosti so skupaj z mariborskim pokrajinskim muzejem pripravili razstavo Aktualna arheološka odkritja, katere osrednji del je prav najdišče v Radvanju. Na ogled bo še do aprila prihodnje leto.

Konec oktobra so namreč strokovnajki ZVKD med terenskim ogledov ugotovili, da izvajalec (Konstruktor VGR) znotraj zaščitenega arheološkega najdišča že opravlja gradbena dela in se z odgovornimi predstavniki izvajalca dogovorili, da je dela začasno ustavil, seznanili pa so ga tudi z nadaljnjimi postopki. V zapisniku sestanka med predstavniki zavoda in Konstrukorja VGR, ki so ga 28. oktobra podpisali Andrej Magdič in Mira Strmčnik Gulič za zavod ter vodja gradbišča Samo Gubenšek in odgovorni vodja posameznih del Sebastjan Rošek za Konstruktor VGR, pa je jasno zapisano, da se vsa del ustavijo, dokler ne bodo pridobljeni kulturnovarstveni pogoji in soglasje ter izpolnjene kulturovarstvene zahteve. Izvajalec pa je očitno figo v žepu in že vedel, kako bo ravnal naprej, saj je imel v rokah veljavno gradbeno dovoljenje UE Maribor z datumom 27. 8. 2008 in odločbo o spremembi gradbenega dovoljenja z dne 15. maja 2009. Treba bo torej pogledati, kako je prišel do odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja z navedenim datumom in kdo jo je podpisal, če pa je bilo najdišče vpisano v register kulturne dediščine že septembra 2008! ZVKDS je državnemu pravobranilstvu podal pobudo za obnovo postopka v zvezi z izdanim gradbenim dovoljenjem.

Kljub dogovoru in prejeti odločbi o ustavitvi del pa se investitor in izvajalec nista ustavila in v dveh dneh (prejšnji petek in soboto) arheološko najdišče uničila s poglobitvijo in razširitvijo gradbene jame. (»Da je tam arheološko najdišče, je zgolj nepotrjena domneva,« je sprenevedajoče se za Dnevnik izjavil direktor AJM Marko Plečko.) Zavodu ni ostalo drugega, kot da je barbarsko dejanje dokumentiral in ga prijavil policiji. Nadaljnje dogajanje v zvezi s kriminalistično preiskavo in prekrškovnim postopkom pa je v pristojnosti Inšpektorata RS za kulturo in medije.