Tiskane izdaje
Zavod Bunker, ki je v predstavi kulturne javnosti tesno zvezan tako s festivalom Mladi levi kot s prostorom Stare elektrarne na Slomškovi ulici v Ljubljani, so po napornih mesecih − ko niso bili dorečeni status in financiranja Stare elektrarne − na razpisu ministrstva za kulturo ponovno izbrali za programskega upravitelja tega uprizoritvenega in vadbenega prostora. Na včerajšnji tiskovni konferenci so ključni akterji nove pogodbe predstavili načrte Bunkerja in elektrarne za prihodnjo petletko.
Nevenka Koprivšek, dolgoletna vodja zavoda Bunker in festivala Mladi levi, je uvodoma spomnila, da je Stara elektrarna − Elektro Ljubljana eden redkih primerov plodnega sodelovanja med gospodarstvom, državo, mestom in umetniki ter velja za model dobre prakse. Podobno je predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič dodal, da primer Stare elektrarne razbija stereotip, da so tehniki oddaljeni od kulture. Elektro Ljubljana namreč prav s sodelovanjem z Bunkerjem izpričuje svojo družbeno ozaveščenost, je še dejal.
O pomenu Bunkerja in Stare elektrarne kot prostora umetnosti in kulture so si edini tudi predstavniki državne in mestne oblasti. Minister za kulturo Tone Peršak je pojasnil, zakaj se je zapletalo pri ureditvi legalnega statusa in financiranja Stare elektrarne, pri čemer je poudaril, da so že njegovi predhodniki in on sam v tem prostoru prepoznali dodano vrednost, v Bunkerju pa prepoznavnega in vrednega partnerja za sodelovanje.
Podobno je vodja oddelka za kulturo na ljubljanski občini Mateja Demšič poudarila, da se je pod vodstvom Bunkerja Stara Elektrarna spremenila v enega najbolj energičnih prostorov v mestu.
Pogled v prihodnost
Bunker bo v prihodnjih petih letih deloval v okviru svojih dosedanjih usmeritev, torej predvsem v sodobne scenske umetnosti, bi lahko povzeli Mojco Jug, ki je odgovorna za njegov program. V sezoni 2017/2018 se tako obetajo premiere projektov Irene Tomažin, Matjaža Fariča, tandema Kitch in Vie Negative, ponavljali bodo nekatere projekte iz prejšnjih let, v produkciji Bunkerja pa pripravljajo premiero novih predstav Mareta Bulca in skupine Beton Ltd. Avgusta se − kot smo vajeni − vrača festival Mladi levi.
Po besedah vodje razvojnih projektov Alme R. Selimović si bo Bunker v prihodnje prizadeval za pridobitev novih občinstev in še naprej razvijal kulturno vzgojo. Mladim bodo med drugim omogočili kuriranje dogodkov, kot novost pa bodo vzpostavili kritiško platformo. Bunker je že od nekdaj močno povezan z lokalno skupnostjo Tabor in bo z njo tudi v prihodnje razvijal tako imenovani model nanoturizma, ki v nasprotju s tradicionalnim turizmom izhaja iz potreb skupnosti, ne pa, denimo, potreb kapitala.
Bojan Jablanovec, režiser in umetniški vodja Vie Negative, je na tiskovni konferenci predstavil pobudo za vzpostavitev formalnih pogojev in zagotovitev finančnih sredstev za ustanovitev centra sodobnih scenskih umetnosti, potencialno kar v prostorih Stare elektrarne. Minister Peršak je dejal, da na ministrstvu gojijo podobno zamisel.
Balkan Express
V teh dneh Bunker v sodelovanju s Flamskim umetniškim inštitutom v prostorih Stare elektrarne prireja mednarodno srečanje Flanders Balkan Express, na katerem mednarodni udeleženci, ustvarjalci, kustosi, teoretiki razpravljajo o družbeni, integrativni funkciji umetnosti.
Srečanje temelji na premisleku, da je polje umetnosti in kulture eden izmed najbolj proaktivnih stebrov družbe − kultura je lahko močan dejavnik socialne regeneracije ter prispeva k ozaveščanju in sensibilizaciji o pomembnih družbenih temah, so prepričani organizatorji. Skozi angažirane in participatorne umetniške prakse spodbuja sodelovanje in prispeva k opolnomočenju ljudi, ki posledično prispevajo k zgraditvi angažiranih lokalnih in profesionalnih skupnosti.
To dejstvo se zdi toliko bolj pomembno v kontekstu vse pogostejših rezov v kulturne proračune po vsej Evropi in še posebej na njenem obrobju.
V okviru srečanja Balkan Express bodo vse do petka osvetlili, kako je z umetniško produkcijo v sodobni Evropi, pri tem pa se posvetili aktualnim temam: denimo, katere so oblike organizacije kulturnih ustanov, kako umetniki digitalni prostor uporabljajo kot javni prostor, kako tudi sicer graditi javni in urbani prostor. V tem kontekstu bodo, denimo, pretresali, kakšna je (blagodejna) funkcija »skvotanja«. Eno od srečanj bo posvečeno vprašanju kulture in umetnosti v neoliberalnem sistemu in v času naraščajočega populizma.
Sklepno predavanje Svetlane Slapšak bo posvečeno vprašanju družbene vloge kulture, in sicer se bo teme predavateljica lotila z zgodovinske perspektive. Pretresla bo namreč integrativno vlogo, ki jo je imel teater v atenski demokraciji.
