Tiskane izdaje
Ljubljana - V Delu smo pogosto poročali o dogajanju na filmskem skladu, ki je v dobrih dveh letih doživelo burne odzive in polemike v javnosti. V ponedeljek, ko je komisija za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Drago Kos, objavila načelno mnenje o ravnanju uradnih oseb Filmskega sklada RS (FS) pri razdeljevanju sredstev za financiranje projektov, za katere je odgovoren sklad, in pri plačevanju storitev za potrebe sklada, je delovanje sklada in njegovih vodilnih dobilo še en velik opomin. Načelno mnenje komisije večinoma potrjuje kritike na delo sklada, odkar je kot v. d. direktorja 19. oktobra 2006 postal Stane Malčič, za njim pa lanskega julija direktor direktorata za medije Igor Prodnik. Splošna ocena komisije namreč je, da je šlo pri nekaterih dejavnosti oseb na skladu za dejanja korupcije.
Delovanje na FS je t. i. protikorupcijska komisija začela preiskovati na podlagi anonimne prijave. Med glavne ugotovitve sodi, da je predsednik nadzornega sveta FS, ki je po odstavitvi direktorice sklada Irene Ostrouške prevzel funkcijo vršilca dolžnosti direktorja oziroma uprave sklada, spreminjal sklepe sej nadzornega sveta, ki so se nanašali na financiranje enega od projektov sklada. Šlo naj bi za film Mokuš režiserja Andreja Mlakarja, pri katerem naj bi sodeloval Stane Malčič, v. d. direktorja FS v obdobju med 19. 10. 2006 in 8. 7. 2007. Če strnemo, v določenem trenutku je bil Malčič tako član sveta kot v. d. direktorja sklada in pri tem v nasprotju s postopki sklada podpisal aneks pogodbe s producentom filma, pri katerem je sam sodeloval. To po mnenju komisije ustreza definiciji korupcije.
Komisija je ugotovila tudi, da je bila 18. oktobra 2007 - takrat je funkcijo predsednika nadzornega sveta in začasno funkcijo v. d. direktorja oziroma uprave že opravljal Igor Prodnik, generalni direktor direktorata za medije na ministrstvu za kulturo - na skladu knjižena t. i. pogodba o delu, sklenjena med skladom in prejšnjim v. d. direktorjem Stanetom Malčičem, torej za nazaj. Pogodba je bila sklenjena za opravljanje funkcije direktorja sklada, podpisal jo je namestnik predsednika sveta, in to brez pooblastila sveta. Komisija meni, da sta s tem sedanji predsednik sveta in njegov namestnik bivšemu v. d. direktorja pridobila neupravičeno korist, kar prav tako ustreza definiciji korupcije.
Sporni razpis
Komisija pa je na pobudo anonimnega prijavitelja vzela pod drobnogled tudi javni poziv za zbiranje predlogov za sofinanciranje realizacije projektov za leto 2007. Tudi ravnanje v tem primeru ustreza definiciji korupcije, je zapisala v obrazložitvi. Spomnimo, da je jeseni 2006 strokovno programska komisija sklada po treh opravljenih pregledih prejetih vlog ocenila, da so štirje izmed prijavljenih projektov dosegli zadostno število točk in so primerni za sofinanciranje. Ko je Ostrouško na položaju direktorja sklada zamenjal Malčič, so trije projekti, ki so že dobili odločbe o sofinanciranju, prejeli odločbe o zavrnitvi vloge. Malčič je pripravil dopolnitev in v spremenjeni program v sofinanciranje vključil pet projektov, od katerih so se štirje prijavili na razpis, a jim strokovno programska komisija ni dodelila zadostnega števila točk. Eden od vključenih projektov pa na poziv sploh ni bil prijavljen, v sofinanciranje je bil izbran kot izjema, saj je zmagal na Festivalu slovenskega filma.
Junija 2007 je Malčič predstavil izbor petih celovečernih filmov za realizacijo, ki naj bi se sofinancirali kot izjema. »Zaradi nasprotovanja uvajanju izjem kot pravila s strani nekaterih članov sveta in ker ni mogel utemeljiti izjemnega sofinanciranja programa v celoti, je odstopil,« je zapisano v mnenju komisije. Vlada RS pa je v juliju 2007 dala soglasje k predlaganemu programu, ki pa, kot je navedeno zgoraj, ni bil sestavljen skladno s pravilnikom o izvedbi javnega poziva in drugimi akti sklada.
Malčič torej ni upošteval odgovorne strokovne programske komisije, ki je edina kompetentna za izbor programa, in razveljavil razpis. »Prav tako je z obrazložitvijo, da gre za pornografska projekta, zavrnil dva od prijavljenih projektov, čeprav je v pravilih ocenjevanja jasno določeno, kdo ocenjuje vsebino prijavljenih projektov ter da so programske komisije, ki ocenjujejo prijavljene projekte, avtonomne in neodvisne,« še beremo v mnenju komisije.
Sporno je tudi naslednje. Mesto v. d. je takrat zasedel Igor Prodnik, sicer predsednik direktorata za medije na MzK. Na mestu v. d. direktorja sklada je zamenjal Malčiča, hkrati pa je tudi sam prišel zasedel mesto predsednika sveta sklada, ki opravlja funkcijo uprave. »Iz prejetih dokumentov izhaja, da zadnji v. d. direktorja ne upošteva tolmačenja, ki ga je sam utemeljeval in podpisal 29. 11. 2006 in se na dokumente sklada ne podpisuje kot predsednik sveta, ki opravlja funkcijo uprave, ampak kot v. d. Direktorja.«
