Ljubljana - Letošnji 5. trienale sodobne slovenske umetnosti U3 temelji na predpostavki, da je potrebno slovensko umetniško dejavnost internacionalizirati. "Trienale je dober povod zato, da ugotovimo, kaj je na področju ustvarjanja v Sloveniji potrebno spremeniti, in za razmislek o tem, da bo ta U3 (ju-tri), na katerega merimo dejansko boljši", je na današnji novinarski konferenci ocenil kustos Jurij Krpan, vodja ljubljanske galerije Kapelica. Trienale bodo odprli drevi ob 20. uri v Moderni galeriji.
U3 je usmerjen v idejo, kako razviti ustvarjalno produkcijo, ki bi omogočila večjo izmenjavo idej ter več gostovanj, je povedala direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac . Krpan meni, da imamo v Sloveniji odlične umetnike, ki ustvarjajo v atraktivni okoljih in bi se jih dalo marsikje predstaviti, a prihaja pri izvajanju projektov do nenehnih problemov.
Opozoril je, da je večina umetnikov zaradi primanjkovanja denarnih sredstev, ki jih večinoma pridobijo v drugi polovici leta, omejena na kratko obdobje ustvarjanja. Zaradi tega pride na koncu leta do hiperprodukcije, kar s seboj prinese določene težave, kot so na primer pomanjkanje prostora ali občinstva, ustvarjalci pa se težje lotijo kompleksnejših projektov, je razložil.
Letošnji trienale je razdeljen v štiri module. Prvi je zbirka del, ki so v preteklih letih zaznamovala umetnostni prostor v Sloveniji in tujini s tematiziranjem in problematiziranjem konzervativne družbene stvarnosti. Drugi modul določa razstava 11 izbranih projektov, ki so bili razviti na bivanjih v tujini. Pod njih se podpisujejo Viktor Bernik, BridA, Srečo Dragan, Iztok Holc, Andrej Kamnik & Daan Roosegaarde, Nika Oblak & Primož Novak v sodelovanju s Stefanom Doepnerjem, Mark Požlep, Franc Purg & Sara Heitlinger, Sašo Sedlaček, Polona Tratnik in Metka Zupanič.
Tretji modul trienala obsega predstavitev modela, ki predlaga izboljšanje pogojev za ustvarjanje v vizualnih umetniških praksah, v okviru četrtega, pa bodo umetniki spregovorili o izbranih delih, organizirane bodo okrogle mize, predstavitve rezidenčnih možnosti, koncerti in performansi. Kot je napovedal Krpan, bo v februarju potekalo tudi več tematskih predavanj, na katerih bo med drugim beseda tekla o načinih dela, sponzoriranju ustvarjalcev ter o davčni in kulturni politiki.
Serijo dokumentov in pričevanj iz letošnjega trienala bodo objavili v publikaciji, ki bo izdana naknadno, je povedala Badovinčeva. V zborniku bodo poleg stvaritev zgoraj omenjenih avtorjev predstavljeni še projekti Lare Badurine, Martine Bastarde, Petje Grafenauerja & Zorana Srdiča & Maje Smrekar & Gorazda Krnca, Maje Modrijan, Boštjana Potokarja & Rene Rusjan, Tine Smrekar, tandema son:DA in Art centra.