Tiskane izdaje
Pomnite aprilsko (a ne prvoaprilsko) zgodbo o usodi slike Gora v snegu kitajskega slikarja Cui Ruzhuoja, ki so jo v dražbenih hiši Poly Autions v Hongkongu najprej prodali za 28,8 milijona dolarjev oziroma skoraj 2,7 milijona evrov, nato pa je preprosto izginila?
Na dražbeni hiši so zatem potrdili, da je krajino, ustvarjeno v maniri, bližnji tradicionalnemu kitajskemu slikarstvu, najverjetneje nekdo med čiščenjem po dražbi zamenjal za odpadek in je tako skupaj z drugimi smetmi kljub milijonski vrednosti pristala na smetišču.
Na uredništvu China Real Time, ki ga izdaja ameriški Wall Street Journal, so objavili komentar tega neverjetnega ekscesa, ki ga je dal avtor dragocene slike. Ni ga pretresel. Izjavil je, da dražbeni hiši izgube ne zameri.
»Verjamem, da je šlo za napako,« je izjavil ob odprtju svoje retrospektive v Umetnostnem centru v Hongkongu in izkazalo se je, da so prav dražbene hiše in ne, denimo, galerije, tiste, prek katerih najraje prodaja. So namreč najustreznejši način, kako doseči čim več bogatih kitajskih zbiralcev, pravi.
Ruzhuoju, po rodu iz Pekinga, kjer se je rodil leta 1944, sicer sploh ne gre slabo. Najbolj je znan prav po zimskih krajinah, pri dobrih 70 letih pa je še vedno poln načrtov. Pred desetletji je nekaj časa prebil v ZDA, kjer mu je uspelo eno izmed slik prodati za 400.000 dolarjev, leta 1996 pa se je vrnil na Kitajsko in je, medtem ko je slikal, investiral v še kaj drugega.
Tudi sam je namreč zbiralec in celo lastnik zasebnega muzeja na Japonskem, v domovini pa trenutno velja za šestega najdražjega živečega umetnika. Lani so njegova dela, prodana na dražbah, zamenjala lastnike za več kot 35 milijonov ameriških dolarjev (dobrih 26 milijonov evrov), rekord pa je letos dosegel s prodajo Zasnežene krajine, ki je dosegla kar 23,7 milijona dolarjev (nekaj manj kot 18 milijonov evrov).
Komercialnega uspeha se samozavestni Ruzhuo ne sramuje, nasprotno, upa, da bo doživel čas, ko bo najdražji kitajski umetnik. »Upam, da bodo čez desetletje cene mojih slik presegale cene del Dalíja, Moneta in Picassa,« je izjavil. »Postal bom najslavnejši kitajski umetnik 21. stoletja. Moja dela že ustvarjajo zgodovino.«
Čeprav bo kmalu razstavljal v Franciji in Veliki Britaniji, ga niti uspeh v zahodnih galerijah ne zanima. Tisti, ki bodo njegovo kariero ponesli vse do stratosfere, bodo namreč kitajski zbiralci.
»Menim, da je predstavljanje mojega dela zahodnemu občinstvu nekoristno. Da bi razumeli moje delo, bi se morali najprej naučiti razumeti kitajsko in azijsko umetnost. In močnejše ko je kitajsko gospodarstvo, več svojih del lahko prodam.«
