Tiskane izdaje
Pariz - V svojem domu v Parizu je po dolgi bolezni umrl 77-letni francoski filozof in sociolog Jean Baudrillard, eden najvplivnejših mislecev postmoderne. Bil je eden najsijajnejših proučevalcev nezavednih mehanizmov množic, znan po izzivalnih komentarjih o porabništvu, ekscesih in izginjanju stvarnosti. Novico o smrti je sporočil njegov prijatelj in sodelavec Michel Delorme, predstavnik založbe Galilée, ki je sodeloval z njim od izida knjige Oublier Foucault (Pozabiti Foucaulta) leta 1977. Eno zadnjih Baudrillardovih objavljenih del je Cool Memories V (2005).
Baudrillarda, sociologa po izobrazbi, ki je neutrudno posegal v aktualno dogajanje, poznamo predvsem po pojmih hiperrealnost in simulacija. »Stvari se ne zgodijo, če jih ne vidimo, da so se zgodile,« je govoril ta teoretik koncepta izginjanja realnosti v virtualnem svetu. Na nevarnost simulakra (pojava, da družba, posameznik igrata realnost, nekaj, česar ni) je opozoril v knjigi Simulaker in simulacija: izgubljamo občutek za realnost, ker ves čas živimo v hiperrealnosti.
Slavo si je v angleško govorečem svetu zagotovil s knjigo Zalivska vojna se ni zgodila (1991). V prvi zalivski vojni, trdi, ni bilo nič tako, kakor je bilo videti. Pogled javnosti in celo vojske na to vojno so v glavnem oblikovale televizijske podobe. Sadam Husein ni bil poražen, koalicija pod vodstvom ZDA je komaj premagala iraško vojsko in ni čisto zares zmagala, saj se je v Iraku po prelitju krvi komaj kaj spremenilo.
Napadi 11. septembra pa so bili, nasprotno, hiperrealni dogodek: spojitev zgodovine, simbolizma in temne fantazije, »matere vseh dogodkov«. Njegov pogled na napad je povzročil protislovne reakcij. »Teroristi so zagrešili grozote,« je zapisal, »mi pa smo jih hoteli... terorizem je nemoralen, je odziv na globalizacijo, ki je tudi nemoralna.« Čeprav je s svojimi pogledi Američane spravljal v zadrego, je bil neomajno navdušen nad ZDA, ki jih je nekoč imenoval »edina preostala primitivna družba«. »Santa Barbara je raj, Disneyland je raj, ZDA so raj. Raj je le raj. Žalosten, monoton, površen, a je raj. Drugega ni.«
Jean Baudrillard se je rodil leta 1929 v Reimsu uradniku, študiral gemanistiko in živel nekaj časa v Nemčiji ter prevajal v francoščino Friedricha Hölderlina, Petra Weissa in Bertolta Brechta. Ko se je tik pred študentskimi nemiri vrnil v Francijo (1966), ga je vzel za asistenta Henri Lefebvre na Univerzi Paris-Nanterre. Njegova ekscentrična doktorska disertacija Sistem objektov, po svoje genialno in inovativno sociološko delo, je preveč odstopala od znanstvenih zapovedi tistega časa in ni zadostovala za univerzitetno kariero. Baudrillard je nekaj časa poučeval nemščino po šolah, nato pa postal docent sociologije in predaval po evropskih in ameriških univerzah. Profesorski naslov je dobil šele 20 let pozneje, leta 1987. To pozno priznanje ga ni motiviralo za akademsko kariero, raje se je dokončno posvetil svobodnemu analitičnemu pisanju in med drugim urejal revijo Traverse.
V slovenščino je prevedenih več njegovih del: Duh terorizma, Simulaker in simulacija, Transparentnost zla: esej o ekstremnih fenomenih, Objekti v ogledalu in Konec družbenega.
V Duhu terorizma predstavlja napad na svetovni trgovinski center v New Yorku kot absolutni, čisti dogodek, kakršne v bistvu porajajo prav sistemi moči. Pravila igre v 21. stoletju so se po tem napadu spremenila, trdi avtor. Obdobje hladne vojne je dajalo vtis, da se je mogoče bojevati proti vidnemu sovražniku iz mesa in krvi, po 11. septembru pa se vse postavil na glavo: ZDA se bojujejo proti nevidnim sovražnikom, ki prekašajo zapletene obveščevalne in varnostne sisteme. Današnji nevidni bojevnik je mučenik, je tisti, ki je premagal smrt. Proti terorizmu bi se uspešno lahko bojeval samo tisti, ki je prav tako pripravljen tvegati lastno smrt, je trdil filozof. Pri terorizmu ne gre za spopad civilizacij oz. ideologij (Vzhod-Zahod; islam-krščanstvo), ampak je to boj proti globalizaciji.
