Umrl je Rudolf Francl

V 90. letu starosti je umrl eden najboljših slovenskih opernih pevcev, tenorist Rudolf Francl. Rojen leta 1920 v Ljubljani se je z opero prvič srečal leta 1934, ko je njegov brat Ivan pel Tosco v ljubljanski Operi. Pet let pozneje se je vpisal na zagrebško glasbeno akademijo, zaradi začetka druge svetovne vojne pa se je vrnil v Ljubljano in študiral pri profesorju Juliju Betettu. V ljubljanski Operi je debitiral leta 1944 z vlogo Viljema v Mignon Ambroisa Thomasa. Pel je Friderika v Švarovi Veroniki Deseniški, Tamina, Janka, Hoffmanna, Sobinina, Manrica, Pinkertona, Cavaradossija, Iva v Ekvinokciju, Vojvodo, Rudolfa in šestintridesetkrat Florestana v Fideliu. Leta 1947 je prejel drugo nagrado na pevskem tekmovanju v Ljubljani, leta 1948 pa Prešernovo nagrado za interpretacijo Cavaradossija. Na začetku petdesetih let je bil solist beograjske opere, od 1956 do 1963 angažiral v Düsseldorfu (njegov operni korepetitor je bil slavni dirigent in njegov družinski prijatelj Carlos Kleiber), nato je bil prvak ljubljanske Opere. Največ uspeha so mu prinesle vloge Rudolfa v Puccinijevi operi La Bohème, Alfreda v Verdijevi Traviati, Don Joséja v Bizetovi Carmen, Wertherja v Masenetovem Wertherju,Cavaradossija v Puccinijevi Tosci.

Rudolf Francl je po mnenju poznavalcev slovenska operna legenda: generacije so pri njem občudovale lepoto lirskega glasu, muzikalnost, smisel za oblikovanje fraze, jasnost izraza, predvsem pa čustveno predanost in identifikacijo z operno osebo, ki jo je pel. V njegovi karieri je bilo več kot sto vlog, nastopil je v več kot 1 600 predstavah in na prek 5 tisoč koncertih tako doma kot v tujini. Tudi v ZDA, Rusiji in Japonskem. Leta 2006 mu je ljubljanska županja podelila listino častnega meščana.

 

Iz torkove tiskane izdaje Dela