Tiskane izdaje
Sivec, rojen leta 1930 v Ljubljani, je raziskoval predvsem starejša obdobja glasbenega razvoja, zlasti operno tematiko, drugo njegovo pomembno raziskovalno področje pa je bila slovenska glasba oziroma glasba na Slovenskem iz obdobja pozne renesanse in zgodnjega baroka.
O operi je pisal na vseh ravneh, saj je napisal tako znanstvene monografije kot vrsto znanstvenih in strokovnih razprav ter številnih prikazov opernih del, ki so izšli v priložnostnih gledaliških listih. Kot sourednik Gledališkega lista Opere v Ljubljani je dve desetletji objavljal tehtne analitične članke o operah na programu te ustanove.
Je avtor knjig Opera v Stanovskem gledališču v Ljubljani od leta 1790 do 1861, Opera skozi stoletja in Dvesto let slovenske opere. Besedila, ki jih je objavljal v revijah in zbornikih, pa so leta 2011, ob njegovi 80-letnici, izšla v monografiji Opera na ljubljanskih odrih od klasicizma do 20. stoletja.
Pred Sivcem sta opero raziskovala Stanko Škerl in Dušan Ludvik, vendar predvsem z literarnozgodovinskega vidika. Sivec pa je želel podati stilno fiziognomijo opernega repertoarja in preučiti problematiko operne reprodukcije ter pokazati, koliko je opera v gledališču vplivala na podobo glasbenega življenja tedanje Ljubljane.
Žalna seja bo v torek, 14. februarja, na filozofski fakulteti, so še sporočili iz muzikološkega društva. To mu je leta 2008 podelilo stanovsko Mantuanijevo nagrado za življenjsko delo.
