Pri svojih sedemnajstih letih je bil Bunker najmlajši zapornik v San Quentinu v Kaliforniji. V zaporu se je znašel zaradi ropa, umora in še drugih kaznivih dejanj. Med prestajanjem dolgoletne kazni je dobil navdih za pisanje in tako je za rešetkami nastal njegov prvi roman No beasts so fierce (1973), ki govori o ponovni socializaciji tatu, po njegovi izpustitvi iz zapora. Nekateri kritiki so delo označili kot enega najboljših romanov, ki so nastali v zadnjih tridesetih letih. Življenje v zaporu je natančno opisoval tudi v svojih drugih delih kot so Little boy blue, Dog eat dog in Animal factory.
Kot igralec pa se je izkazal v filmu Straight Time, ki je priredba njegovega najbolj znanega romana, in kot Gospod Blue v filmu Reservoir dogs. Leta 2000 je pomagal pri stvaritvi scenarija za film, ki temelji na filmu Runaway train. Zadnjič se je lahko izkazal v vlogi obsojenca v filmu Educatiun of a felon.