Upravičeno samozavestni

Po samo dveh nastopih v razširjani postavi, eden je bil v ljubljanski stari Elektrarni, drug pa na ladji v Budimpešti, je zasedba Kisha primerno napolnila Katedralo Kina Šiška. Ker so tokrat imeli nekoliko večji prosto so sicer dnevno sobo razširili v stanovanje. To je bilo kar nujno, kajti osnovnemu Kishinemu trojcu: pevki Andji Marić, ki je gonila sila projekta, Marcu Grabberju, mojstru elektronike, in Janezu Dovču, mojstru harmonike, se je pridružila cela četa glasbenikov in drugih ustvarjalcev.


Glasbeno širino so dodali Elevatorsi (Jani Hace, baskitara; Robi Pikl, kitara; Davor Klarič, klaviature, in Sergej Ranđelović – RunJoe, bobni), sicer funk-rock zasedba svojeglavih glasbenikov, ki si v zasedbi Elevators lahko privoščijo igranje glasbe iz čiste zabave, in tokrat še v Kishi. Dodatne sile Kishe sestavljajo še trobentač Igor Matkovič, mojster zvoka Gregor Zemljič in plesalec Ryuzo Fukuhara ter Empera3zz, ki je odgovoren za Andjin značilen videz z gigantsko frizuro. Za nastop v Kinu Šiška pa so dodali še godalni kvartet, tolkalista Nina Mureškiča in videasta VJ Rasto.


Andja, čustveno pretresena kot pred vsakim nastopom, je delila ta poseben večer seveda s svojo širšo družino, ki doslej še ni zamudila nobenega njenega nastopa, in pa občinstvom, ki ga je vse več. Glede na to, da je Kisha doslej imela le en nastop v Ljubljani in da njihov prvenec A Nyár, ki je izšel za madžarsko podružnico korporacije EMI, doslej še ni bil na voljo v naših trgovinah, je bil obisk številen. Seveda je gotovo bila pomebna reklama od ust do ust, kajti nekateri so videli Kisho na zgodovinskem prvem nastopu, drugi so slišali njihove pesmi, tretji pa le sledili svojemu čutu radovednosti, kaj neki bo ponudila ta nenavadna glasbena kombinacija.


In Kisha daje veliko.


Najprej je treba poudariti, da je Andjino petje v madžarščini pogumno dejanje, kajti v obodbju uniformiranja in negativnih posledic globalizacije, ki sloni predvsem na »westernizaciji« sveta, se pozablja, da daje pestrost življenju ravno raznolikost. In če ima kak slovenski glasbeni projekt obilico raznolikost, ki pa vseeno deluje kot celota, je to Kisha. Že nacionalni ključ je zanimiv, saj se po članih in gostih pretaka slovenska, hrvaška, italijanska, madžarska, srbska, japonska in še kakšna kri. Ta celota pa deluje uglajeno, nadžanrsko, kot obsojeno na uspeh.


Tokrat so Kisha nastopili v bolj modernistično opremljenem stanovanju, za razliko od prejšnjih meščanskih dnevnih sob. In pesmi so lebdele od začetne Harom Ev do ljubezenske Szerelem, od vetra (A Stel) do poletja (A Nyár), in a to glasbeno potovanje, ki traja eno življenje (Ego Elet), so nas izjemni glasbeniki popeljali kar z vlakom (A Vonaton).


Kisha je v Kinu Šiška očarala s sicer komaj enournim koncertom. Več pesmi namreč še nimamo, je povedala s simpatičnim opravičilom, Andja. V dodatku je zapela skupaj z Robijem Piklom edino pesem v slovenščini - Holosex, ki jo je napisala njena Celinkina kolegica, sicer prav tako izvrstna vokalistka, Aphra Tesla, ter še enkrat Harom Ev, ki bo izšla kot naslednji singel.


Kisha je glasbeni projekt, ki bo močno odmeval takao pri nas, kot tudi zunaj meja, kajti Kisha tako očara, da jo preprosto morate imeti radi.

Kisha ne igrajo glasbo sveta, igrajo svetovno glasbo.