V zavetju nemilega neba

Že nekajkrat smo ugotavljali, da se prazniki Unesca, povezani s knjigo, pri nas hitro udomačijo in se celo razrastejo bolj, kot pričakuje ta mednarodna organizacija. Svetovni dan poezije, 21. marec, denimo že deset let praznujemo z raznimi pesniškimi branji več dni, svetovni dan knjige, 23. april, pa praznujemo (kot Slovenske dneve knjige) kar ves teden, in to širom po domovini. Ni kaj, generalni sekretar Unesca Koičiro Matsure je gotovo ponosen in nas daje drugim za zgled.

Letošnji Slovenski dnevi knjige se ravnajo po tej zgledni tradiciji in nadaljujejo preizkušeno organizacijsko in programsko shemo: osrednje prizorišče dogajanja v vseh mestih (Ljubljana, Maribor, Celje, Velenje, Koper ...) je knjižni sejem, postavljen na bolj atraktivno mestno lokacijo, okrog njega pa je pripravljen živi literarni program, ki prinaša pogovore z avtorji, okrogle mize, branje, koncerte in še kaj. Kako se je preizkušena formula to pot obnesla v drugih slovenskih mestih, bi bilo iz ljubljanske perspektive nepravično soditi, lahko pa kaj povemo o dogajanju v prestolnici.

Očitno je, da prirediteljem vsaj dve stvari nista šli na roko. Prva je sprememba lokacije po sili razmer. Knjižni sejem je bil vrsto let parku Zvezda, letos pa se je zaradi njegove predvidene prenove moral seliti na bližnji Trg francoske revolucije. Med tema dvema lokacijama je vsega nekaj sto metrov razdalje, a frekventnost mimoidočih je očitno kljub vsemu neprimerljiva. Druga stvar, ki letos ne gre po načrtu, pa je vreme. Oblaki, dež in mraz pač niso dobra popotnica za prireditev na prostem, v zavetju neba, če si sposodimo naslov Bowlesovega romana. Tako je knjižni sejem vsaj prvi dan potekal dokaj komorno, pričakovane gneče in sejemskega vrveža ob stojnicah in pod odrom ni bilo. Pozoren obiskovalec pa je opazil, da je tudi založnikov, ki ponujajo svoje knjige, precej manj kot pred nekaj leti. Leta 2007 jih je bilo denimo 70, letos pa jih je vsega 42. Doživljajo Slovenski dnevi knjige recesijo, ki se ujema z gospodarsko krizo, ali pa je kriza te prireditve drugačne narave? Do naslednjega leta bi bilo na tovrstna vprašanja dobro najti odgovor.

Naslednji 23. april namreč ne bo prinesel le dnevov knjige, temveč še veliko bolj ambiciozno in odmevno prireditev Unesca - svetovno prestolnico knjige. Ta naziv si je Ljubljana pridobila lani v močni konkurenci drugih svetovnih mest. In ta naziv konkretno pomeni, da bo Ljubljana med 23. aprilom 2010 in 23. aprilom 2011 gostila obsežen literarni festival in literarno branje, da bo v naši prestolnici svetovni kongres o knjigi, da bo začel izhajati nov kulturni štirinajstdnevnik, da se obeta zelo živahno dogajanje v mestnih knjižnicah, da bodo uresničene tri infrastrukturne naložbe. Skratka, mesto bo dihalo in živelo s knjigo, dnevi knjige bodo tako rekoč vsak dan.

Prav bi bilo, da se letošnji ne najbolj optimističen pogled na slovensko založništvo, ki ga ponujajo ljubljanski dnevi knjige, do prihodnjega leta razjasni, da se kazalci uspešnosti panoge obrnejo navzgor. Da skratka postane nebo nad slovenskim založništvom nekoliko bolj milo in zavetno.