Večna trajnost Boba Dylana

Ljubljana - Američan Robert Allen Zimmerman, svetovnemu občestvu bolj znan pod imenom Bob Dylan, je gotovo avtor, ki je temeljito preusmeril sodobno popularno glasbo, s tem ko je baklo protestniških proletarskih pesmi prevzel od svojega učitelja Woodyja Guthrieja in jo dvignil visoko. Pesmi upora zoper ozkoglavost in krivičnost sistema, kjer se sistematično kršijo osnovne človekove pravice, so v tem času, ko je na pohodu neoliberalizem je treba peti čim glasneje. Kajti politiki se nikoli ne izučijo in zato je treba nekatere pesmi vztrajno ponavljati. Veličina pesmi, kot so Masters Of War, Blowin' In The Wind, The Times They Are A-Changin' in številne druge (p)ostajajo vse bolj aktualne. V živo ga bo moč slišati ob spremljavi skupine jutri v ljubljanski Hali Tivoli ob 20. uri.

Dylan se je rodil 24. maja leta 1941 v mestecu Duluth v ameriški zvezni državi Minnesota ob jezeru Lake Superior. Njegovi stari starši so bili židovski emigranti iz Litve, Rusije in Ukrajine. V Duluthu je živel do šestega leta, nato pa se je njegova družina preselila v bližnje rudarsko mestece Hibbing, domače mesto njegove matere Beatty, kjer je preživel otroštvo. Zanimivo je, da iz tega izrazito delavskega mesta izhaja tudi Gus Hall, nekdanji vodja Komunistične partije ZDA.

To delavsko okolje je zaznamovalo njegovo ustvarjanje in čut za družbene krivice. Odraščal je pod vplivom bluesa in countryja, ki ju je slišal po radiu ter zvokih slovenske polke, živahne in poskočne glasbe, ki je donela med rudarji, je zapisal v svojih Zapiskih. Prve pesmi je posnel skupaj z dvema prijateljema na božični večer leta 1956. To so bile predvsem rock'n'roll pesmi. K tradiciji folk glasbe se je usmeril po letu 1959, ko se je kot študent vpisal na University of Minnesota in postal aktiven na lokalni folk sceni, kjer se je sčasoma začel predstavljati kot Bob Dylan (ali Dillon). Dylan dejansko ni nikoli povsem pojasnil, po kom si je nadel svoj nadimek, še najbolj pogosto pa se navaja velški pesnik Dylan Thomas.

Že v prvem letniku je opustil študij, vendar je ostal v Minneapolisu, občasno pa je potoval po večjih severnoameriških mestih. Pomebno odločitev je sprejel januarja 1961, ko je odpotoval v New York, da bi nastopal in se poklonil svojemu velikemu vzorniku Woodyju Guthrieju, ki je takrat bolehal v bolnišnici v New Jerseyju. Dylan je igral po klubih Greenwich Villagea za drobiž, kmalu pa je prejel nekaj pohvalnih kritik. Robert Shelton je opozoril nanj v New York Timesu 29. septembra 1961, John Hammond, legendarni menedžer, pa ga je vzel pod svoje okrilje in mu uredil pogodbo z založbo Columbia Records, za katero snema še danes.

Grob glas in močne besede so postale njegov zaščitni znak, njega pa so proglasili za glas generacije šestdesetih, čeprav se sam nikoli ni imel za kakšnega preroka.

Že na prvencu Bob Dylan, ki je izšel 19. marca 1962 je zastavil osnove svojega ustvarjanja, saj je največ črpal iz folka (In My Time Of Dyin', Man Of Constant Sorrow, House Of The Risin' Sun) in bluesa (Fixin' To Die, Bukka White; See That My Grave Is Kept Clean, Blind Lemon Jefferson) ter pisal lastne močne pesmi (Talkin' New York, Song To Woody). V razponu do dveh lanskih albumov Together Through Life in Christmas In The Heart, ki je Dylanov 34. studijski album in prvi z božičnimi pesmimi, se je zgodila zgodovina sodobne popularne glasbe, ki ga je ustoličila kot eno najprepoznavnih ikon 20. stoletja.

Po njem so poimenovali prenekatero ulico, prejel pa je celo vrsto prestižnih nagrad, med drugim tudi 11 grammyjev, enega oskarja, en zlati globus in dva častna glasbena doktorata. Bob Dylan je gotovo avtor, čigar vsaj eno skladbo zna skorajda vsak glasbenik. Njegove pesmi so prirejali številni, kar nekaj pa mu je namenilo cele albume: The Hollies (Hollies Sing Dylan, 1969), Judy Collins (Judy Sings Dylan - Just Like a Woman, 1993), različni izvajalci v živo The 30th Anniversary Concert Celebration, 1993), Joan Baez (Baez Sings Dylan, 1998), Steve Howe (Portraits Of Bob Dylan, 1999), Robyn Hitchcock (Robyn Sings, 2002), različni izvajalci (Gotta Serve Somebody: The Gospel Songs of Bob Dylan, 2003), reggae izvajalci pa so pripravili dve kompilaciji, in sicer A Reggae Tribute To Bob Dylan - Blowin' In The Wind (2002) in A Reggae Tribute To Bob Dylan - Is It Rolling Bob? ( 2004) ter Bryan Ferry (Dylanesque, 2007).