Veliki Prešernovi nagradi Miroslavu Košuti in Antonu Nanutu

Nagrajenci Prešernovega sklada bodo nocoj na proslavi v Cankarjevem domu prejeli največja priznanja na področju umetnosti in kulture za dosežke zadnjih let. Jutri bodo kulturni praznik po Sloveniji počastili z okoli dvesto prireditvami, med drugim tudi s tradicionalnim branjem Prešernove poezije na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Objavljeno
06. februar 2011 21.26
Je. K., kultura, K. R.
Je. K., kultura, K. R.
Ljubljana – Največja priznanja na področju umetnosti in kulture bodo osmim umetnikom za dosežke zadnjih let že štiriinšestdesetič podelili nocoj, na predvečer državnega kulturnega praznika, na Prešernovi proslavi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Glavni Prešernovi nagradi je upravni odbor Prešernovega sklada z Jaroslavom Skrušnyjem na čelu letos podelil pesniku Miroslavu Košuti in skladatelju Antonu Nanutu. Šest nagrad Prešernovega sklada pa gre letos v roke pisatelju Emilu Filipčiču, tolkalcu in skladatelju Zlatku Kavčiču, igralki Janji Majzelj, oblikovalcu Juretu Miklavcu, ilustratorki Lili Prap in opernemu pevcu Branku Robinšaku.

Scenarij za prireditev z naslovom L'art pour l'artiste (Umetnost za umetnika) je napisala Neda Rusjan Bric, režiser televizijskega prenosa pa bo Slavko Hren. Jutri bodo kulturni praznik po Sloveniji počastili z okoli dvesto prireditvami, med drugim tudi s tradicionalnim branjem Prešernove poezije na Prešernovem trdu v Ljubljani.

Poet Trsta, Krasa in morja

Prešernovega nagrajenca za življenjsko delo Miroslava Košuto (r. 1936) imenujejo »zadnji mornar sicer zelo celinske slovenske poezije«, saj gre za pesnika, ki je skozi svoje ustvarjanje krmaril med podobami in občutji do Trsta in morja. Sicer pa je literarna kritika zapisala, da je lepota njegove poezije predvsem v erotični privrženosti življenju.

Tisti, ki ga poznajo, pravijo, da gre za človeka s kraševsko toplino, vedrino in humorjem. Rodil se je na oni strani meje, v Križu nad Trstom v času fašizma. Kot otrok je občutil prepoved materinščine in užitek ob poslušanju slovenske poezije in branju slovenskih knjig, kar ga je zaznamovalo za vse življenje. Njegove prve pesmi so nastale v gimnazijskih letih. Diplomiral je leta 1962 iz svetovne književnosti in literarne teorije na ljubljanski univerzi. Hitro se je vključil v literarno dogajanje v slovenski prestolnici, med drugim je postal sodelavec nekaterih literarnih revij, kjer je tudi objavljal. Po končanem študiju se je zaposlil na RTV Ljubljana. Ker je vsa svoja »ljubljanska leta« hrepenel po domačem mestu, se je leta 1969 vanj vrnil. Tri sezone je bil dramaturg in član umetniškega vodstva Stalnega slovenskega gledališča (SSG) v Trstu, kasneje je pri Založništvu tržaškega tiska urejal revijo Dan, leta 1978 je postal ravnatelj SSG.

Od šestdesetih let do danes je ustvaril precej pesniških zbirk za odrasle, med drugim: Morje brez obale , Tržaške pesmi , Selivci , Riba kanica , Pomol v severno morje , Mavrična školjka , pa pesniških zbirk za otroke: Kje stanuješ , mala miška, Abecerime , Na Krasu je krasno , Kavka s kavkaza . Pisal je tudi odrske in radijske igre za odrasle in otroke ter prevajal.
Vsaj nekaj njegovih verzov ima zagotovo v ušesih večina Slovencev, saj je spesnil tudi nekaj besedil za priljubljene popevke. Njegove so denimo Zlati prah imaš v očeh , Zato sem noro te ljubila , Ura brez kazalcev itd.

Vrhunski dirigent

Anton Nanut
(r. 1932), prav tako letošnji dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, je glasbeni dar pokazal že v otroštvu, saj je pri enajstih letih kot zborovodja in organist nadomestil očeta, ki so ga okupatorji odgnali v koncentracijsko taborišče. Sodi v sam svetovni vrh dirigentov, kar potrjujejo številne nagrade in redno sodelovanje z izjemnimi svetovnimi solisti, kot so: Mstislav Rostropovič, Nikita Magaloff, Henryk Szeryng, Svjatoslav Richter, Dubravka Tomšič, Aldo Ciccolini, David Ojstrah, Leonid Kogan, Natalija Gutman.

Študiral je na ljubljanski Akademiji za glasbo, kariero pa začel kot stalni dirigent dubrovniškega mestnega orkestra, nadaljeval pa kot vodilni dirigent orkestra Slovenske filharmonije in vodja dirigentskega oddelka na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Filharmonike je popeljal v tujino, od Italije do Sovjetske zveze in ZDA. V obdobju med 1981 in 1998 je bil šef dirigent Simfonikov RTV Slovenija, s katerimi je posnel več kot 30 zgoščenk ter gostoval v znameniti dvorani Carnegie Hall v New Yorku in drugod. Dirigiral je Simfoničnemu orkestru radia Berlin, Filharmoničnemu orkestru Ciudad de Mexico in mnogim drugim.

Posebej cenjeni so Nanutovi posnetki Mahlerjevih, Beethovnovih, Berliozovih in Šostakovičevih del. Osemnajst sezon zapored z velikim navdihom in glasbenim okusom sestavlja program koncertnega cikla Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Za umetniške dosežke je prejel številne nagrade. Naštejmo jih le nekaj – je dobitnik nagrade Prešernovega sklada (za interpretacije Beethovnovih del) in Župančičeve nagrade, za svoje delovanje na Hrvaškem je med drugim prejel visoko državno odlikovanje Republike Hrvaške. Za svoje koncerte je prejel medaljo dvorane Carnegie Hall, če izpostavimo le na eno velikih tujih priznanj.

V Kanalu je ustanovil in že vrsto let vodi mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Kot profesor dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani je vzgojil tudi vrsto odličnih mladih dirigentov, ki uspešno delujejo v Sloveniji in na tujem.