Tiskane izdaje
Vinko Möderndorfer je septembra prevzel vodenje Upravnega odbora Prešernovega sklada iz rok Janeza Bogataja. Do včeraj je novoizvoljeni petnjastčlanski Upravni odbor pod njegovim vodstvom delal in sprejemal sklepe, ne da bi hotel karkoli razkriti javnosti. Potem pa so se naposled odločili stopiti pred novinarje in razkriti, kdo so letošnji nagrajenci in kakšne spremembe pri podeljevanju Prešernovih nagrad se obetajo v prihodnosti.
Prva sprememba je že tu – odločili ste se, da nagrajence obelodanite že januarja in ne šele 7. februarja. Zakaj?
Na enih izmed prvih sej Upravnega odbora Prešernovega sklada v novi sestavi smo sklenili, da bomo letos javnosti sporočili imena nagrajencev tri tedne pred dnevom praznika. Zato da boste novinarji imeli več časa in da se boste lahko bolj posvetili vsem nagrajencem, ne samo nekaterim.
Po vsej verjetnosti pa takšno zavlačevanje z razkritjem nagrajencev na Slovenskem nima posebnega smisla, ne pripomore k pozitivni napetosti. Slovenija je malo večje družinsko pleme in zato sem prepričan, da novinarji že nekaj časa veste, kdo so nagrajenci. Novi Zakon o Prešernovi nagradi, ki je v pripravi in ta trenutek tudi v javni obravnavi, najbrž moral to urediti drugače. Sam se nagibam k temu, da bi imena nagrajencev obelodanili takoj.
Kako je potekal izbor letošnjih nagrajencev? So bili kaki zapleti?
Nagrajenci so bili izbrani po ustaljeni proceduri in kakor jo določa veljavni Statut Prešernovega sklada. Ni bilo nobenih zapletov. Strokovne komisije so delale dobro in tudi Upravni odbor Prešernovega sklada je bil, kar se tiče dokončne izbire nagrajencev, soglasen. Imeli smo temeljito in odkrito razpravo o vsakem nagrajencu in prepričan sem, da so nagrade šle v prave roke.
Ali so vsi nagrajenci izbrani na predlog komisij, ali pa je upravi odbor koga dodal?
Upravni odbor Prešernovega sklada je že takoj na prvi seji sklenil, da bo pri končnem izboru nagrajencev upošteval samo predloge strokovnih komisij. Končno strokovne komisije za različna umetniška področja sestavi in imenuje upravni odbor in bi zato bilo zelo nelogično, da na koncu ne bi upoštevali predlogov lastnih strokovnih komisij. Naša želja je tudi, da bi v novem Zakonu o Prešernovi to tudi jasno pisalo. Pripravljavci zakona so to upoštevali, 8. člen osnutka novega Zakona o Prešernovi nagradi se glasi: Upravni odbor sprejema odločitve o nagrajencih samo na podlagi predlogov strokovnih komisij.
Ste imeli na Upravnem odboru še kakšne zanimive debate in polemike?
Moram priznati, da je novi upravni odbor dobro sestavljen. Petnajst nas je. Zelo smo si različni. Tudi generacijsko. Med nami so različni strokovnjaki in umetniki z večine umetniških področij. Nikakor o vseh rečeh ne mislimo isto. Kar je zelo v redu.
Vendar nihče nikogar ne izsiljuje, nihče nikomur ne vsiljuje svojega mnenja in vse probleme rešujemo s temeljitim pogovorom in na koncu z glasovanjem. Mislim, da smo dobra družba, ki se je zavezala, da bo resno, strokovno in pošteno služila slovenskim umetnikom in nagrajencem pripravila zares svečano počastitev njihove umetnosti. Kar se pa zanimivih debat tiče: ja, vse debate so bile zanimive. Polemične? Tudi morda. Vendar sem prepričan, da prav nihče iz nobene debate in polemike ni prišel z grenkim občutkom opeharjenosti.
Kakšna bo letos proslava?
Prepričan sem, da bo proslava dobra. Upravni odbor Prešernovega sklada se je soglasno odločil za režiserko Nedo Bric. Kot režiser jo zelo dobro poznam in jo zelo cenim. Njene gledališke predstave so zanimiva kombinacija različnih uprizoritvenih tehnik.
Pogosto v svojih inscenacijah uporablja film oziroma video. Mislim, da je Neda Bric edina v naši deželi, ki se umetnosti proslave loteva resno, odgovorno in strokovno, zato sem mnenja, da so njene proslave tudi v ustvarjalnem smislu gledališko scenski presežki. Javnost je imela možnost videti kar nekaj njenih odličnih proslav in prireditev.
Seveda pa je stališče upravnega odbora, da mora biti proslava namenjena slavi dogodka, da mora biti v službi slavnostnega praznika, da pa je lahko tudi kritična. Režiserka Neda Bric je letošnji proslavi dala naslov: Pevcu vedno sreča laže, kar govori o določeni kritični ostrini. In to je dobro. Odlično!
Živimo v takšni družbi in takšnem času, ko se tudi na proslavah ne smemo izogniti izrekanju družbene resnice. Sicer pa se Upravni odbor Prešernovega sklada ne bo vtikal v uprizoritvene detajle. Proslava je avtorsko delo in naše popolno zaupanje je bilo režiserki dano že s tem, ko smo jo povabili k sodelovanju.
Kako bi lahko preprečili zaplete in škandale, ki se skoraj vsako leto pojavljajo pri organizaciji proslave, kot je bilo lani, ko je režiral Mare Bulc?
Meni je bila lanskoletna proslava zelo všeč. Mare Bulc je odličen režiser. Režija njegove proslave je reagirala na aktualni trenutek in javnost se je skozi interpretacijo Prešernovih pesmi lahko zamislila nad časom, v katerem živimo. Zdelo bi se mi celo zelo narobe, če proslava ne bi reflektirala dogodkov, ki so se dogajali na naših mejah. Odveč pa se mi je zdelo vse tisto okrog proslave.
Kdo je komu kaj preprečil, kaj je kdo hotel, pa ni mogel, kdo ima prav in kdo ne itd. vse to je po nepotrebnem jemalo pozornost nagrajencem in njihovim umetnostim. Res pa je tudi, da je temu malce kriva tudi medijska javnost, ki bi morala biti bolj selektivna in ne toliko senzacionalistična.
Kakšne spremembe statuta in zakona o podeljevanju Prešernovih nagrad se še obetajo?
Enega od naših predlogov sem že omenil. Zelo pomembna se upravnemu odboru zdi tudi naša pobuda, ki sicer morda bolj sodi v novi Statut Prešernovega sklada, da naj bi vsaka strokovna komisija posredovala upravnemu odboru en predlog za Prešernovo nagrado za življenjsko delo in največ dva predloga za nagrado Prešernovega sklada. S tem določilom bi imele strokovne komisije več možnosti, da obvelja njihov s strokovnim mnenjem podprt predlog. Upravnemu odboru pa se na nek način zmanjša odločilen izbor nagrajencev.
To smo uspeli uresničiti že letos. Dobro pa bi bilo, da bi bilo to določilo zapisano tudi v Statutu Prešernovega sklada (ali celo v zakonu). Naš predlog je tudi ta, da se pri nagradi Prešernovega sklada upošteva zadnje triletno obdobje umetniškega ustvarjanja.
Po veljavnem zakonu se upošteva dveletno obdobje. Obstajajo namreč umetnosti, ki nastajajo dlje časa, na primer film, arhitektura in še kaj, in zato se nam zdi, da bi bilo pošteno, da bi imeli umetniki možnost, da njihova umetnina konkurira za nagrado tri leta namesto dveh.
Na tem mestu moram še omeniti, da ima Upravni odbor Prešernovega sklada namen v naslednjem letu osvežiti obstoječo likovno podobo. S pripravo razpisa se bo upravni odbor pod vodstvom člana upravnega odbora, arhitekta in oblikovalca Edija Berka, začel ukvarjati takoj po proslavi. Pripravil bo odprt javni natečaj z nekaj povabljenimi udeleženci. Nova podoba bo zaživela s proslavo v letu 2018.
Ali boste spremenili tudi kategorije, v katerih se podeljujejo nagrade?
To se nam je zdelo bistveno. Tudi v prejšnjem mandatu, ki ga je vodil gospod Bogataj, so podali predlog, da se štiri umetniška področja razširijo na pet. Naš odbor delno povzema delo prejšnjega odbora in petemu področju dodaja še šestega. Namreč, umetnost se razvija, pojavila so se nova umetnostna področja. Poleg tega so bile nekatere strokovne komisije, predvsem to velja za scensko in likovno umetnost, preobremenjene. Znotraj njihovega resorja je bilo preveč različnih umetniških praks.
Znotraj strokovne komisije za scenske umetnosti so bile tako uvrščene mnoge samostojne umetnosti: umetnost gledališča z vsemi svojimi umetniškimi področji, umetnost filma, prav tako z mnogimi umetniškimi poklici, balet, moderni ples, pa radijska umetnost in fotografija, video ter internetna umetnost in še mnoge druge …
Tako mnogi umetniki manj popularnih, manj množičnih umetnosti niso prišli niti do omembe. Gledališče je na primer na Slovenskem velika in pomembna umetnost, moderni ples tudi, ampak ko komisija izbira in se mora odločiti, se redko kdaj odloči za umetnosti, ki niso tako množično zastopane.
Tako izvisijo ulični umetniki, pantomimiki, fotografi, umetniki risanega filma, umetniki stripa in mnogi drugi. Z več komisijami bodo nekateri umetniki in njihove umetnosti bolj vidne, čeprav število nagrad ostaja nespremenjeno.
Kakšna bo torej nova urednitev področij po predlogu Upravnega odbora Prešernovega sklada?
UO Prešernovega sklada bo pripravljavcem Zakona o Prešernovi nagradi predlagal, naj novi Zakon o Prešernovi nagradi določa šest strokovnih komisij (namesto dosedanjih štirih), ki naj imajo vsaka po sedem članov. Te strokovne komisije so: književnost, glasba, uprizoritvene umetnosti, avdiovizualne umetnosti, likovne in intermedijske umetnosti, arhitektura in oblikovanje. Kaj menite o uvedbi ženskih kvot?
Šteje samo kvaliteta umetniškega dela. Zame ženske kvote ne obstajajo. Obstaja samo dobra in slaba umetnost. Mislim pa, da se ni bati, da bi bilo med slovenskimi umetniki premalo žensk. Ženske so, brez ženskih kvot, izjemne umetnice. Mogoče bi morali zamenjati geslo. Ne več ženske kvote (!), ampak: Učimo se drug od drugega!
Kaj bo moto vašega predsedniškega mandata?
Mislim, da lahko na to vprašanje odgovorim v imenu celotnega Upravnega odbora Prešernovega sklada: Predano in pošteno delo v čast in slavo vrhovom slovenske umetnosti!
