Tiskane izdaje
Predsednik institucije La Biennale Paolo Baratta je ob nedeljskem zaključku povedal, da je zadovoljen s povečevanjem obiska te umetniške manifestacije. Leta 1999 je beneški bienale obiskalo 196.000 ljudi, na predhodni izdaji leta 2013 pa so našteli 475.000 obiskovalcev.
Baratta je dodal, da obisk ni edino merilo uspešnosti manifestacije. Organizatorjem se zdi pomembno, da presodijo tudi, kako intenzivno je bilo obiskovalčevo doživetje bienala. Zahvalil se je kuratorju Okwuiju Enwezorju, ki je postavil letošnjo osrednjo razstavo, ter vsem umetnikom, kuratorjem posameznih držav in ostalim, ki so se predstavili v sklopu bienala in sodelovali pri številnih spremljevalnih dogodkih, zaradi katerih v času bienala ne živijo zgolj Vrtovi in Arzenal, temveč cele Benetke.
Več kot 700 del, 89 nacionalnih paviljonov
Mednarodna umetnostna razstava je ob 120-letnici prireditve ponudila številne presežke. Kar 136 umetnikov iz 53 držav je razstavilo več kot 700 umetniških del. Nacionalnih paviljonov je bilo 89, kar je največ doslej.
Na letošnji izdaji je središče bienala predstavljala Arena v glavnem paviljonu v Vrtovih, kjer so dnevno brali iz Kapitala Karla Marxa, dogajanje na rdečem odru pa so zaznamovali razni performansi, vezani na temi dela in kapitala. Na odru Arene je nastopilo več kot sto govorcev.
Prisotnost novinarjev na letošnji izdaji je bila izjemna. Našteli so 8000 akreditiranih novinarjev, od tega jih je 5450 prišlo iz tujine, ostali so bili italijanski predstavniki medijev. V izobraževalni program je bilo vključenih skoraj 2800 skupin oziroma slabih 56.000 posameznikov.
Organizatorji so sledili tudi odmevnosti bienala na spletu. Na glavni spletni strani so zabeležili slabe 1,5 milijona individualnih obiskovalcev. Na Facebooku imajo zahvaljujoč letošnji izdaji 257.807 sledilcev, kar je za 13 odstotkov več kot poprej, na Twitterju pa jim po novem sledi 452.000 ljudi, kar je za 79 odstotkov več kot poprej.
Jaša in organizatorji zadovoljni
Slovenijo je na 56. umetnostnem bienalu s projektom Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno prisotnost predstavljal Jaša s sodelavci. V Umetnostni galeriji Maribor (UGM) so presodili, da je bila letošnja predstavitev na bienalu zelo uspešna. Slovenija se je v sklopu umetnostnega bienala prvič predstavljala v Arzenalu. Imela je odlično lokacijo, kjer je bil pretok obiskovalcev največji in je bila vidnost zagotovljena.
Komisarka slovenskega paviljona Simona Vidmar iz UGM je dodala, da sta bila za uspeh projekta ključna tudi mednarodno sodelovanje ter njegova performativna narava. Zaklop je namreč Jaša s sodelavci v živo predstavljal vseh 28 tednov trajanja bienala.
Jaša je poudaril, da je bil projekt usmerjen k občinstvu, ni pa bil v interakciji z njim. Opisal ga je kot »igranje inštrumenta v živo pred občinstvom, pri čemer vedno igraš enako, ne glede na to, kako številčno je občinstvo«. Čeprav so bili, kot je dodal, tudi dnevi, ko jim je bilo zelo težko.
