BIO 50 - Bienale stavi na drznejše vsebine

Oblikovalski dogodek, ki ga odpirajo danes, povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost.

Objavljeno
18. september 2014 11.23
Jelka Šutej Adamič
Jelka Šutej Adamič
Bienale oblikovanja letos ­praznuje častitljivo obletnico – petdeseti rojstni dan. V šestdesetih letih je bil ob milanskem trienalu eden najpomembnejših oblikovalskih dogodkov v evropskem prostoru in prvi tovrstni bienale na svetu. Kljub starosti se je celo pomladil, saj je z novim, drznim konceptom prireditve zavrgel tradicionalno­ podobo.

Bienale oblikovanja ob letošnji petdeseti obletnici povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost. Medtem kot razstavni projekti skupin bienala, ki se ukvarjajo s temami vsakdanjega življenja, nakazujejo možno prihodnost oblikovanja, z zgodovinsko razstavo izbora del BIO sega v preteklost in izpostavlja ključne premike v oblikovanju in družbi. Sedanjost izraža spremljevalni program BIO 50: ZDAJ, ki vključuje številne oblikovalske dejavnosti, od razstav, vodenih ogledov, predstavitev in predavanj do otroških ustvarjalnic, pogovorov in delavnic.

Ključno je sodelovanje

Ob petdeseti obletnici dogodka je njegov organizator, Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), povabil k sodelovanju uglednega belgijskega kritika in kustosa Jana Boelena, ki ga je skozi svojo kritično perspektivo do vse številnejših oblikovalskih festivalov BIO spremenil v produkcijsko platformo. Njeno ogrodje je ­sodelovanje.

Jubilejni bienale je Boelen zasnoval z novim konceptom, ki temelji na njegovi tradiciji in zgodovini, a hkrati posega na področje sodelovanja in eksperimentiranja, na katerem je oblikovanje eno od orodij za izražanje dvoma in transformacijo podobe industrijske proizvodnje, javnega in zasebnega prostora ter vnaprej določenih sistemov in omrežij. Letošnji bienale je torej izpostavil področje sodelovanja, na katerem je oblikovanje orodje za premišljevanje o vsakdanjem življenju in možni prihodnosti oblikovanja. »Nujno moramo presekati fetišizacijo produktov, ki je oblikovanje odtujila od proizvodnje. Menim, da mora pri tem BIO odigrati svojo vlogo in stremeti k podpiranju ustvarjalnosti, ko je ta najbolj krhka in ranljiva. To pomeni, da mora BIO v prihodnosti igrati vedno bolj raziskovalno in eksperimentalno vlogo,« je pojasnil direktor MAO Matevž Čelik.

Enajst eksperimentov

Konceptualna sprememba dogodka je bila dobro sprejeta doma in v tujini, saj se je na mednarodno vabilo za sodelovanje prijavilo rekordnih 593 prijaviteljev iz 56 držav. Na podlagi prijav je kustos Jan Boe­len s sokustosinjama Majo Vardjan in Cvetko Požar ter mentorji posamezne teme izbral več kot sto udeležencev različnih profilov iz dvajsetih držav, ki so si za izhodišče dela izbrali eno od enajstih razpisanih tem: Dostopno življenje, Spoznaj svojo hrano, Javna voda – javni prostor, Hoja po mestu, Skrite obrti, Sistemi mode, Hekanje gospodinjskih aparatov, Nanoturizem, Motorne enote, Opazovati vesolje in Oblikovanje življenja.

Delati so začeli kmalu po uvodni konferenci BIO 50, ki je bila februarja v Ljubljani. Za vsako skupino so mednarodni in slovenski mentorji izdelali delovno navodilo, s katerim so šest mesecev vodili proces dela. Delo je potekalo na terenu in prek spleta, pri čemer so sodelujoči uporabljali ustvarjalne in nepričakovane postopke pri komunikaciji, organizaciji dela in napredovanju njihovih oblikovalskih procesov. »Od nenehnega medsebojnega pošiljanja razglednic med člani ekipe Hoja po mestu do večerij prek skypa z raznolikimi sestavinami, ki jih je organizirala skupina Spoznaj svojo hrano, so nas sodelujoči presenečali na nešteto načinov ter izkazovali navdihujočo iznajdljivost in neizmerno navdušenje,« je dejal kustos Jan Boelen.

V skupini Skrite obrti je BIO povezal oblikovalce s slovenskimi podjetji pri sodelovanju v raziskovalnem procesu, ki bi privedel do novih načinov razumevanja obrti. Razvoj projektov je potekal v sodelovanju s podjetji Steklarna Hrastnik, Tiporenesansa, Kamena, Petrič, Rokodelski center Ribnica in Interseroh & Consensus & Plastika Skaza. Poleg omenjenih večerij po skypu je skupina Spoznaj svojo hrano razvijala možne scenarije za prihodnost na področju hrane in zasadila muzejski vrt. Medtem ko je skupina Oblikovanje življenja preiskovala prepletenost med biologijo, znanostjo in oblikovanjem ter možnimi življenjskimi oblikami v ekstremnih pogojih, je skupina Opazovati vesolje raziskovala nove zamisli, ki bi jih lahko zanetila prisotnost človeka v vesolju.

Skupina Hekanje gospodinjskih aparatov bo predstavila scenarij »shekanih« gospodinjskih aparatov na podlagi odprtih programskih vmesnikov ter programiranih predmetov. Skupina Motorne enote je razstavljen, zamenljiv in odstranljiv Tomosov motor uporabila na napravah, kot so stroj za izdelavo opeke, motocikel, žaga, vodna črpalka in čoln. Poglavitne teme skupine Sistem mode predstavljajo raziskovanje slovenskega materiala – lokalne volne – in razvoj novega proizvodnega sistema, oblikovanja in prodaje oblačil. Skupina Javna voda – javni prostor se je lotila različnih projektov o vodi v javnem prostoru, kot so na primer megleni vrt, vodnjak štirih letnih časov, namakalni sistem in drugo. Skupina Hoja po mestu je ustanovila Agencijo za hojo, ki bo raziskovala in spodbujala različne načine hoje v urbanem prostoru.

Skupina Dostopno življenje se poglablja v potencial praznih, ne­uporabljenih stavb, razvija strukture in programe za obuditev življenja znotraj skupnosti v soseskah in se spopada s temami v okviru dostopnega lastništva. Skupina Nanoturizem išče alternative obstoječi turistični industriji, predlaga nove možnosti na mikroravni in širi projekt zunaj Ljubljane v Maribor, Vitanje in Zagreb.

Glavno razstavo BIO 50 spremlja razstava Bienale (industrijskega) oblikovanja skozi petdeset let, ki jo bodo odprli nocoj v Galeriji Jakopič. MAO hrani bogat arhiv prireditve, dokumentacija priča o zgodovini bienala ter zgodovini oblikovanja v Sloveniji, v republikah nekdanje skupne države Jugoslavije in ne nazadnje v ostalih državah, ki so redno ali občasno sodelovale na BIO. Temelj muzejske zbirke oblikovanja so tudi dela (domača in tuja), ki so bila razstavljena na bienalih in katerih izbor bo predstavljen na razstavi. »BIO je še vedno stalnica v našem prostoru, ki danes ne vzdržuje samo stika z mednarodnim prostorom, temveč v naše okolje prinaša in vzpostavlja novosti, spodbude, predvsem pa alternative obstoječemu delovanju,« je povedala Cvetka Požar, kustosinja zgodovinskega dela bienala.

Oblikovanje vsakdanjega življenja

Zgodovinski presek Bienala oblikovanja ter razvoj in rezultati projektov vsake skupine bodo objavljeni v spremljajoči knjigi Oblikovanje vsakdanjega življenja, katere sozaložnik je ugledna založba Park Books. Vključevala bo besedila in intervjuje z uglednimi teoretiki in drugimi strokovnjaki, kot so Slavoj Žižek, Chantal Mouffe, Alice Rawsthorn, Justin McGuirk, Konstantin Grcic, David Crowley, Thomas Lommée, Liesbeth Huybrechts, Jan Boelen, Cvetka Požar in drugi. Izšla bo v ločeni slovenski in angleški izdaji.

Dogodkom na BIO 50 lahko sledite tudi s pomočjo sodobnih medijev, torej na spletni strani bio.si,­ instangram.com/bio_50, twitter.com@BIO_50 ali na facebooku – facebook.com/muzej.za.arhitekturo.in.oblikovanje. Še bolje pa je, da si prizorišča in tamkajšnje dogajanje ogledate v živo.