Tiskane izdaje
O usodi portretov Martena Soolmansa (1613−1641) in njegove tedaj še zaročenke, kmalu zatem pa žene Oopjen Coppit (1611−1689), ki ju je slikar številka ena nizozemske zlate dobe likovne umetnosti v 17. stoletju Rembrandt Harmenszoon van Rijn (1606−1669) leta 1634 naslikal v naravni velikosti, smo že pisali.
Gre za pomembna Rembrandtova portreta, ki merita v višino 210 centimetrov, že od leta 1877 pa sta v lasti znane bankirske družine Rotschild, ki ju je odkupila od nekih plemičev. Njun trenutni lastnik Éric de Rotschild, med drugim član Prijateljev Louvra, ki financirajo in podpirajo ta osrednji francoski umetnostni muzej (sicer pa predvsem »vinogradniški baron« na čelu podjetja Château Lafite Rothschild v lasti družine, ki proizvaja znameniti bordojec), se je vendarle odločil za prodajo.
Francozi so se z izgubo po ugotovitvi, da si v Louvru nakupa ne morejo privoščiti, naposled sprijaznili in niso, denimo, prepovedali izvoza teh mojstrovin, kot najustreznejši muzej, kjer bi deli ostali na ogled javnosti, pa so že spomladi, ko je novica o prodaji prodrla v javnost, omenjali amsterdamski Rijksmuseum. V Louvru so sicer pred kratkim sprožili tudi pobudo, da bi se oba muzeja pri nakupu povezala, kar bi pomenilo, da bi bila portreta izmenično na ogled tako v Parizu kot Amsterdamu.
Interes Nizozemcev za nakup je zdaj potrjen. Kot je po današnjem pisanju STA za nizozemski radio povedala nizozemska ministrica za kulturo Jet Bussemaker, pogajanja za zdaj potekajo dobro, a si na ministrstvu prizadevajo, da bi ceno zmanjšali za polovico.
»Gre za zdaj ali nikoli. Če ju ne bomo kupili zdaj, bosta prišli v roke bogatih naftnih šejkov in ju javnost ne bo videla nikoli več,« je po pisanju nemške tiskovne agencije DPA dejala ministrica.
