Turingija, ki jo mnogi imenujejo »zeleno srce Nemčije«, je pokrajina, v kateri je pustil srce Lucas Cranach starejši (1472–1553), eden najpomembnejših slikarjev nemške renesanse. Pozneje je njegovo slikarsko delavnico uspešno vodil sin Lucas Cranach mlajši (1515–1586). Letošnja 500. obletnica rojstva Cranacha mlajšega je bila povod, da so v Turingiji v treh mestih hkrati organizirali tri velike razstave na temo Cranach v Turingiji.
Lucas Cranach starejši se je zaljubil v dekle iz turinškega mesta Gotha. V tem mestu se je poročil, zgradil dve hiši in na koncu tudi umrl v tem delu Nemčije, in sicer v Weimarju, kjer je pokopan. Cranach starejši je bil prijatelj Martina Luthra in dvorni umetnik volilnih knezov Saške. Upodabljanje najpomembnejših osebnosti reformacije je nadaljeval njegov sin Lucas Cranach mlajši, tako da ta dva umetnika veljata za najpomembnejša likovna kronista reformacije.
Umetnine posodili svetovni muzeji
Fundacija dvorca Friedenstein v Gothi je v tamkajšnjem Vojvodskem muzeju pripravila razstavo Cranach v službi dvora in reformacije (na ogled je do 19. julija). Ob razstavi oljnih slik, za katero so umetnine posodili številni znani svetovni muzeji in druge zbirke, si je mogoče ogledati tudi risbe obeh slikarjev. Iz Umetniškega muzeja v Toledu (Ohio, ZDA) so na razstavo v Gothi poslali sliko Volilni knez Johan Friderik Velikodušni in wittenberški reformatorji (okoli leta 1538) Lucasa Cranacha mlajšega. Ob knezu in Martinu Luthru je videti več ljudi, ki so upodobljeni kot odločni posamezniki. Po vsej verjetnosti je to prva skupinska sliko privržencev reformacije in umetniško delo, ki je izvrsten primer politike v umetnosti obeh Cranachov. Naj spomnimo, da je leta 1517 Martin Luther na cerkvena vrata pribil 95 tez proti skorumpiranemu delovanju Rimskokatoliške cerkve in tako spodbudil reformacijsko gibanje, razkol in nastanek protestantske vere.
Na razstavi v Gothi zbujata pozornost dve inačici biblijskega Zakona in pravice. Eno je Lucas Cranach starejši (slika je last Narodne galerije v Pragi) izdelal leta 1528, druga, ki je v lasti Fundacije dvorca Friedenstein v Gothi, pa je nastala približno leto pozneje. Na njej je slikar ustvaril več drugih biblijskih prizorov, opazimo pa tudi avtoportret Cranacha starejšega z nagnjeno glavo (značilnost tega slikarja), ki jo je mogoče zaslediti na številnih njegovih slikah. V zgodnjih lesorezih je Cranach starejši odločno napadal Rimskokatoliško cerkev.
V gradu Wartburg nedaleč od mesta Eisenach v Turingiji, v katerem se je v letih 1521 in 1522 Martin Luther skrival pod lažnim imenom Junker Jörg in kjer je prevedel v nemški jezik Novo zavezo, smo si ogledali razstavo Lutherjevi portreti iz Cranachove delavnice (na ogled je do 19. julija). V nekaj desetletjih od začetka reformacije do šmalkaldske vojne (1546) je v delavnici Cranachovih nastalo sedem portretov Martina Luthra, ki so pravzaprav »trenutni posnetki« tega kontroverznega meniha pa tudi znanilci nove vere. Ta razstava hkrati prikazuje manufakturno organizacijo umetniške delavnice Cranachovih. V tej delavnici so vsi portreti nastajali serijsko in zelo hitro. Po splošnih ocenah so v slikarski manufakturi Cranachovih ustvarili več kot pet tisoč slik.
Skupno ustvarjanje očeta in sina
Tretje mesto v Turingiji, v katerem je na ogled razstava del Lucasa Cranacha starejšega in Lucasa Cranacha mlajšega, je Weimar. Razstava Cranach v Weimarju je v tem mestu na dveh prizoriščih: v Schillerjevem muzeju in v cerkvi sv. Petra in Pavla (na ogled je do 14. junija). Weimar je bil zadnje mesto, v katerem sta skupaj delovala oče in sin Cranach. Razstava Cranach v Weimarju je razdeljena na štiri tematske sklope: Delo in umetnik, Vera in reformator, Sporočilo in naročnik ter Vtis in opazovalec. Prikazuje delovanje delavnice Cranachov, povezano z dvornimi naročili in propagiranjem nove vere.