Razstava Po néba svítlih pótih razkropljena, Vladimir Makuc – 60 let ustvarjanja bi lahko bila ena izmed razmeroma številnih, s katerimi so organizatorji razstav v preteklosti pregledno predstavljali dosežke tega klasika primorske in slovenske povojne likovne umetnosti, a bo obveljala za njegovo prvo posthumno.
Umetnik se je v starosti 91 let poslovil le nekaj dni pred njenim odprtjem, minulo soboto. Zapustil je opus, s katerim je obveljal za enega osrednjih vizualnih interpretov mediteranskega sveta v okviru slovenskega povojnega modernizma, lotil pa se ga je z značilno stilizacijo arhetipskih motivov in odpovedjo vtisu tretje dimenzije.
Kot slikar, grafik in kipar je prešel več stopenj, katerih skupna poteza je zavezanost motiviki Primorske in Krasa, predvsem simboliki, ki jo je našel v živalski figuraliki in rastlinskem svetu. Ustvarjal je slike na lesu in platnu, risbe, akvarele in grafike, tapiserije in dela v keramiki, skulpture in vitraže, pregled tega pa bo od danes zasedel Stanovsko dvorano in Palacij Ljubljanskega gradu.