Dialog kiparskih oblik s sakralnim prostorom

Aprila bi dopolnil sedemdeset­ let, a mu jih je bilo danih le ­štirideset. Negovan ­Nemec (1947–1987) se je z manj kot dvajsetletnim ustvarjanjem ­izčiščenih organskih modernističnih oblik zapisal med osrednja imena slovenskega kiparstva. V Križevniški­ cerkvi v Ljubljani bodo nocoj počastili­ trideseto obletnico njegove smrti z odprtjem ­razstave ­njegovih del.

Razstava Hommage Negovanu Nemcu: trideset let pozneje, ki bo temeljila na delih iz kiparjeve zapuščine, bo prinesla vpogled v njegovo ustvarjanje v osemdesetih letih preteklega stoletja, torej v Nemčevem poznem opusu, če je ob kiparju s tako kratko biografijo – za posledicami nesreče je umrl 26. avgusta 1987 v Ljubljani – sploh mogoče govoriti o poznem obdobju.

Posebnost postavitve bo, da bodo izčiščene, subtilne oblike njegovih skulptur postavljene v dialog s sakralnim prostorom in križem v Križevniški cerkvi, enem nekoliko manj znanih vrhuncev ljubljanskega arhitekturnega ­baroka.

Negovan Nemec. Foto: Egon Kaše

Napovedanih je deset kipov v kamnu in pet v bronu, med drugim iz kiparjevih ciklov Zagon in Mladostna zvedavost, že na dvorišču pa bo obiskovalce na tisto, kar jih bo pričakovalo v cerkveni notranjosti, opozarjala velika železna skulptura Preboj VI, ki je iz nekoliko starejšega Nemčevega kiparskega cikla in je nastala leta 1979. Odprtje razstave, katere kustosinja je nekdanja kiparjeva žena dr. Nelida Nemec in sodi v program 65. Ljubljana Festivala, bo nocoj ob 19.30, na ogled bo do 5. septembra.

Tankočutni oblikovalec skulpture

Nemec je leta 1971 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, med študijskimi mentorji pa je nanj najvidneje vplival Slavko Tihec. Po letih na akademiji se je vrnil na Primorsko, kjer je na novogoriški gimnaziji sprva učil likovno vzgojo, pozneje pa ubral pot svobodnega umetnika. Sodi med kiparje, ki so razvili klasični občutek za material. Ustvarjal je predvsem v kamnu – najraje v carrarskem marmorju –, in sicer tako intimno kot monumentalno, javno plastiko, predvsem spomeniško plastiko na Primorskem, ter reliefe.

V svojem delu je izrazil občutek za likovno izčiščene, gladke, organske oblike, njegovo delo pa se je razvijalo v posameznih stopnjah oziroma kiparskih ciklih. Sprva se je posvetil motivu ščita, glavnino del pa posvetil motivu jedra, s čimer se je navezal na povojno evropsko tradicijo. Na potres leta 1976 v Posočju se je, denimo, odzval z ekspresivnim ciklom destrukcij, najštevilnejši cikel v njegovem delu pa so Živi ali beli kamni iz osemdesetih let, s katerimi se je uveljavil kot tankočuten oblikovalec vitalistične in erotične ­skulpture.

Harmonija življenja I, 1987, bron. Foto: Primož Brecelj

Desetletje po njegovi smrti so pripravili obsežen retrospektivni pregled njegovega dela v Goriškem muzeju v Kromberku, dvajseta obletnica njegove smrti pa je prinesla širok cikel razstav njegovih del na Ljubljanskem gradu, v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, Galeriji Velenje, Obalnih galerijah Piran in Mestni galeriji v Novi Gorici, pri čemer so tedaj v nekdanjem kiparjevem ateljeju v Biljah odprli tudi novo stalno razstavo s kar okoli šestdesetimi deli. Atelje bo prizorišče večera, posvečenega kiparju, tudi ob letošnji obletnici, njegovemu opusu pa se bodo oktobra z okroglo mizo poklonili še ob prazniku občine Miren - ­Kostanjevica.

Osrednja osebnost generacije

Nelida Nemec je dodala, da so kiparjeva javna dela v dobrem stanju, ustrezno so preživela celo menjave lastnikov. Nemec ostaja na Primorskem cenjen umetnik; za njegove spomenike v Novi Gorici, Šempetru pri Gorici, Rožni Dolini in Kanalu ob Soči ustrezno skrbijo, reliefa, ki sta nekoč krasila novogoriško poslovalnico Ljubljanske banke, sta danes v mestnem gledališču, omenjena železna skulptura Preboj VI pa je v lasti policije. A jo je posodila za stalno postavitev Nemčevih del v Biljah.

Trideset let pozneje je kiparjev opus enako subtilen in vznemirljiv, izzivalen in globoko nagovarjajoč, so pred odprtjem razstave zapisali na sedežu Ljubljana Festivala, pri čemer so citirali tudi pogled legendarnega profesorja na umetnostnozgodovinskem oddelku ljubljanske filozofske fakultete dr. Naceta Šumija na kiparja: »Negovan Nemec je osrednja osebnost svoje generacije na Slovenskem in eden najvidnejših ustvarjalcev slovenskega modernega kiparstva sploh, ki je s številnimi deli vtisnil svojevrsten pečat mnogim krajem na Primorskem, predvsem na ­Goriškem.«