Documenta 2017 bo prvič segla onkraj nemških meja

Presenečenje v Kasslu: Najpomembnejša razstava sodobne umetnosti na svetu bo na ogled tudi v Atenah.

Objavljeno
08. oktober 2014 17.13
V. U., Delo.si
V. U., Delo.si

Najnovejše sporočilo organizatorjev prihodnje Documente v nemškem Kasslu, ki bo s tradicionalnimi stotimi dnevi poteka znova aktualna v zaenkrat še oddaljeni sezoni 2017, ni brez presenečenj. Bralca, vajenega običajne mednarodne pošte, v kateri je vse zapisano podvojeno še v angleščini, namreč ob prebiranju presenetijo pismenke, kakršnih ne sreča sleherni dan.

K nemščini in aktualni lingui franci so namreč tokrat v Kasslu dodali še jezik, ki je naslednik lingue france izpred kakih dveh tisočletij in več – sodobno grščino –, njena prisotnost pa napoveduje tudi siceršnje osrednje presenečenje, ki ga napovedujejo na 14. izdaji Documente. Ta bo, kot je znano že skoraj leto dni, v rokah Adama Szymczyka, poljskega kustosa in direktorja ter vodja kustosov v Kunsthalle Basel.

Razstava, ki velja ob Beneškem bienalu za najpomembnejši evropski razstavni presek sodobne umetnosti, le da je redkeje dostopna, saj jo pripravljajo v ritmu petih in ne dveh let, bo namreč v sezoni 2017 razdeljena na lokacije v matičnem Kasslu in Atene, v katerih bodo realizirali njen del.

»Grška kriza« kot emblem podobe sveta

To bo prvič, da bo razstava, vzpostavljena davnega leta 1955 z jasno strategijo vrnitve mednarodne sodobne vizualne umetnosti v postnacistično Nemčijo – za kar so izbrali med drugo svetovno vojno razrušeni Kassel –, segla onkraj meja države.

Novico so sicer mestu in svetu sporočili na simpoziju, ki so ga v Kasslu organizirali na tamkajšnji Visoki šoli za umetnost (Kunsthochschule). Vodil ga je sam Szymczyk, ki je argument za delni izvoz Documente daleč na jug argumentiral prav s temo prihajajoče izdaje.

Naslov simpozija je bil Documenta 14, Kassel: učenje od Aten, kustos pa je na njem napovedal usmeritev razstave v aktualne politične in širše družbene teme tako v Evropi – že geografska razdeljenost razstave bo izpostavljala aktualne odnose med severom in jugom stare celine – kot globalno.

Njega in njegove sodelavce z dolgega seznama, ki so ga prav tako že objavili (kakega tukajšnjega protagonista na njem ni), bodo tako zanimale predvsem tiste avtorske prakse, ki bodo odražale, artikulirale ali interpretirale to temo. Tako bodo Atene z vsem znano besedno zvezo »grška kriza« v kontekstu Documente svojevrsten emblem širših globalnih sprememb in gospodarskih, političnih, družbenih ter kulturnih dilem, s katerimi se sooča Evropa. Podobno kot so se leta 1955 z lastnimi travmami soočali v samem Kasslu.

Imaginacija, razmislek in akcija

Szymczyk želi Documento predstaviti kot priložnost vzpostavitve prostora, namenjenega imaginaciji, razmisleku in tudi akciji, v smislu opozicije neoliberalnemu prepričanju o nezmožnosti akcije in izbire. Poudaril je, da ne želijo zgolj izvoziti dela razstave, ki bi ga pred tem pripravili v Kasslu, ampak se želijo od Grkov in njihove situacije tudi kaj naučiti. Tako bo sodeč po napovedih atenska razstava neodvisna od matične v Nemčiji, priprave nanjo pa so stekle že lani.

Skoraj si upamo trditi, da prihajajoča Documenta sveta in njegovih težav ne bo bistveno spremenila, a je njeno tematsko izhodišče vsekakor zanimivo. Kdo bodo vpleteni umetniki, seveda še ni znano.

Kakorkoli, kulturni turisti bodo letos imeli ob ogledu Documente bistveno podaljšan itinerarij in zanimivo je, da bodo tisti del razstave, ki bo na ogled v Atenah, odprli že aprila leta 2017, medtem ko bodo za del, ki bo na ogled v matičnem Kasslu, ohranili tradicionalen junijski termin.

Odprtje bo 10. junija 2017, kar pomeni, da se bodo pripadniki umetnostnega jet seta in drugi znova v zelo kratkem času selili med Benetkami, kjer bo znova aktualen bienale, osrednjim umetnostnim sejmom v Baslu in seveda Kasslom.