Don Kihot Nikolaja Pirnata potuje po Španiji

Slikar, kipar in grafik Nikolaj­ Pirnat je bil izjemen risar. S pretanjenim občutkom za satiro je objavljal risbe v številnih časopisih in knjigah, med najbolj znanimi pa so gotovo njegove ilustracije Don Kihota. Te so tako očarale Špance, da razstava že od leta 2012 potuje po Španiji, kjer so že trikrat natisnili razstavni katalog.

Da razstava del kakega avtorja tako dolgo potuje po tujem, je prej izjema kot pravilo, a zgodi se tudi to. Poleg čudovitih ilustracij je botroval uspehu tudi splet srečnih naključij, malo v slogu viteških popotovanj in dogodivščin, pravi dr. Maja Šabec, profesorica na katedri za španski jezik in književnost Filozofske fakultete v Ljubljani, ena od vpletenih v to dogodivščino.

Pobuda iz Španije

Pobuda za razstavo je po besedah Maje Šabec prišla iz Španije. Marca 2012 je profesor zgodovine z Univerze Kastilja - Manča Isidro Sánchez Sánchez, ki je v sodelovanju z umetnostno zgodovinarko Esther Almarcha v preteklih letih na svoji­ univerzi pripravil več razstav na temo Don Kihota (Don Kihot v stripu, na razglednicah itd.), poslal elektronsko pošto dr. Jasmini Markič, profesorici na katedri za španščino, ker je zasledil, da je v monografiji El Quijote hoy: la riqueza de su recepción (Klaus-Dieter Ertler, Alejandro Rodríguez Díaz del Real (ur.), Madrid: Iberoamericana; Frankfurt na Majni: Vervuert, 2007) objavila članek Las traducciones de Don Quijote al esloveno o prevodih Don Kihota v slovenščino. Iskal je namreč gradivo za razstavo ilustracij Nikolaja Pirnata.

Od antikvariata do ...

Kako je španski zgodovinar poznal Pirnatove ilustracije? Tudi to je bilo naključje. Ko se je njegova hči s svojim slovenskim fantom odpravljala na potovanje v Slovenijo, ji je naročil, naj mu prinese kakšno slovensko razglednico z motivom Don Kihota ali drug predmet na to temo. Hči je v antikvariatu naletela na prvo slovensko izdajo Don Kihota v prevodu Stanka Lebna – ki jo je res redko mogoče dobiti! – in mu jo prinesla. Sánchez se je navdušil nad Pirnatovimi ilustracijami in začel iskati po bibliografskih bazah morebitne prispevke o tej temi. Tako je prišel v stik s profesorico Jasmino Markič.

Ker je Maja Šabec leta 2006 v monografiji Interpretaciones del Quijote/Interpretacije Don Kihota: slovenski prispevek ob 400. obletnici izida, ki je izšla v zbirki Razprave pri Znanstvenoraziskovalnem inštitutu Filozofske fakultete, objavila prispevek Ilustracije Nikolaja Pirnata prve slovenske izdaje Don Kihota (1935–1937), je Jasmina Markič predlagala avtorjem razstave, da jim »posredujeva skupno besedilo« – tako o prevodih Don Kihota kot o ilustracijah. To besedilo so nato uporabili kot študijo v katalogu k razstavi.

Razstaviti so nameravali skenirane ilustracije iz knjige, kar se Maji Šabec ni zdelo primerno, ker je vedela, da je leta 2005 ob 400. obletnici izida Don Kihota izšla mapa z izborom ilustracij originalnih grafik oziroma odtisov po ohranjenih originalnih ploščah. Zato je povprašala umetnikovo vnukinjo Nino Pirnat Spahić, ali bi posodili eno mapo Univerzi Kastilja - Manča za razstavo, ti pa so jo celo kupili. Tako je razstava ostala v Španiji, kjer potuje iz mesta v mesto.

Prva razstava je bila v sodelovanju z omenjeno univerzo spomladi 2012 na Šoli za umetnost Pedra Almodóvarja v mestu Ciudad Real. Bila je lepo sprejeta, o njej so pisali tudi mediji. Že pri prvi in potem tudi vseh naslednjih, zlasti v osrednji Španiji – od Granade, Toleda do Seville, Madrida itd. –, je sodelovalo tudi slovensko veleposlaništvo v Madridu. Tamkajšnja kulturna atašejka Nina Kušar pravi, da si želijo nadaljnjega potovanja razstave po Španiji.

Ilustracije drugačne od španskih

Na vprašanje, kolikšno je zanimanje ljudi zanjo v Španiji, glede na to, da je tam izšla vrsta ilustracij Don Kihota domačih avtorjev, Nina Kušar odgovarja, da je v letošnjem jubilejnem letu (prvi del je Miguel de Cervantes objavil leta 1605, drugi del 1615) vse, kar je povezano s tem junakom, deležno pozornosti javnosti in podpore različnih kulturnih ustanov. Uspeh razstave Pirnatovih ilustracij pa pripisujejo predvsem temu, da so povsem drugačne od ilustracij, ki jih sicer poznajo Španci. Kljub drugačnosti pa zelo natančno ujamejo španskega duha in bistvo Cervantesove klasike.

Katalog s slovensko študijo

Katalog, za katerega je prav tako precejšnje zanimanje, je trikrat izšel v povprečni nakladi po petsto izvodov. Financirata ga kulturna sklada ministrstev za zunanje zadeve in kulturo, medtem ko se z ustanovami, kjer so dela razstavljena, dogovorijo za brezplačno uporabo razstavnih prostorov.

V katalogu je poleg ilustracij Nikolaja Pirnata objavljen prispevek Jasmine Markič in Maje Šabec. Prva govori o prevodih Don Kihota v slovenščino. Prvi prevodi so se pojavili v drugi polovici 19. stoletja. To so bila skrajšana in prirejena besedila, prevedena večinoma iz nemščine in italijanščine. Prvi prevod celotnega romana je nastal v letih 1935–1937 z naslovom Bistroumni plemič don Kihot iz Manče in s podnaslovom Roman v štirih knjigah. Avtor tega prevoda je bil Stanko Leben. To je najstarejši prevod celotnega besedila z dragocenimi ilustracijami Nikolaja Pirnata in poglobljeno prevajalčevo spremno besedo.

Leta 1958 je pri Mladinski knjigi v zbirki Kondor izšla skrajšana verzija Don Kihota z istim naslovom v prevodu Nika Koširja, ki vsebuje sedem ilustracij Nikolaja Pirnata v besedilu in izbor ilustracij Goye, Gustava Doréja in Honoréja Daumiera na koncu knjige.

V novi izdaji prevoda Stanka Lebna Bistroumni plemič don Kihot iz Manče leta 1964 ni več Pirnatovih ilustracij. Spet se pojavijo v prirejenem prevodu za mladino Severina Šalija leta 1965. Niko Košir je avtor drugega integralnega prevoda romana z naslovom Veleumni plemič don Kihot iz Manče (1973) z znamenito Pirjevčevo študijo, vendar brez Pirnatovih ilustracij.

Jasmina Markič v prispevku primerja prevajalske rešitve obeh Lebnovih prevodov, na kratko pa obravnava tudi, kako se je Don Kihot vtihotapil v slovenski jezik in zavest z besedami in reki, kot so donkihot, donkihotstvo, donkihotski, rosinant, boriti se z mlini na veter itd. Maja Šabec pa v prispevku predstavlja Pirnatov življenjepis, zatem pa se osredotoči na njegove ilustracije prve slovenske izdaje Don Kihota. Pirnata predstavlja od študijskih let v Zagrebu, dela pri dnevniku Jutro (karikaturist) in drugih časopisih, sodelovanja z OF, internacije v Gonarsu, partizanstva, zaposlitve na ALU do prezgodnje smrti leta 1948 – in družbenozgodovinski ter kulturnoumetniški kontekst v Jugoslaviji v tridesetih letih prejšnjega­ stoletja.

Don Kihot je bil s svojo vznemirljivo vsebino, sugestivnimi značaji junakov in nenavadnimi pustolov­ščinami že od najzgodnejših izidov neizčrpen vir navdiha za mnoge slikarje, Pirnatove upodobitve pa se še danes uvrščajo v sam vrh slovenske ilustracije.

Jedro študije je posvečeno seriji 33 ilustracij Don Kihota. Umetnik ni sledil nobeni od celostnih interpretacij Don Kihota (npr. komični, romantični, realistični itd.), temveč izbrani prizori pokažejo, kako je v njihovi upodobitvi spretno zajel najširši spekter interpretativnih možnosti – od realizma, grobe komičnosti, od parodije in ironije do najnežnejše liričnosti ali tragičnosti. V liku »srčnega Don Kihota iz Manče, maščevalca žalitev in krivic«, pa je seveda prepoznal plemeniti idealizem in – sledeč satiričnemu duhu sodobnikov Georgea Grosza in Otta Dixa – z njim upodobil tudi svoj brezkompromisni boj za pravico, solidarnost, svobodo in resnico. Tako je prepričljivo izrazil ne le trhlo ravnovesje med »instinktivnim idealizmom« in »zdravim realizmom«, temveč tudi vse, kar je v romanu neminljivega, univerzalnega, brezčasnega, edinstvenega: človeško dostojanstvo.

Vse kaže, da bo razstava obiskala še marsikatero špansko mesto.