Tiskane izdaje
Deset let je minilo, odkar so na obrobju švicarskega glavnega mesta Bern odprli Center Paul Klee. Poleg Kleejevih del je ob koncu letošnjega jubilejnega leta v centru na ogled posebna velika razstava O drevesih, ki bo odprta do 24. januarja 2016.
Razstava je nastala po več letih priprav v sodelovanju z več kakor 30 sodobnimi umetniki, na njej pa je razstavljenih 107 razstavnih predmetov. Predstavlja nam drevo kot simbol narave in umetniški motiv; kot ikono civilizacije in utelešenje življenjskih načel sodobnosti.
Drevo je od pamtiveka v skoraj vseh kulturah simbol življenja ter vir mitov in bajk. Spominja na človeka, ki ga neredko preživi. Toda človek se lahko povzpne na drevo, skrbi zanj in trga njegove plodove; lahko ga poseka in uniči, da bi pridobil energijo oziroma material za gradnjo različnih stvari – ali da bi za nekaj drugega izkoristil tla, na katerih stoji drevo.
Množično uničenje (tropskih) gozdov je globalna težava z daljnosežnimi posledicami. Nekateri ustvarjalci, zaskrbljeni zaradi takšnega dogajanja, se danes opredeljujejo kot »ekološki ustvarjalci«. Eden od njih je Šindži Turner-Jamamoto – Japonec, rojen leta 1965 v Osaki, zdaj živi v ZDA. Turner-Jamamoto je znan po svojem umetniškem »Projektu globalnega drevesa« (»Global Tree Project«) in je eden od tistih umetnikov, ki so ustvarili umetniško delo posebej za razstavo O drevesih. Njegova postavitev je celo drevo breze, obešeno v Muzejski ulici v Bernu, tik pred vhodom v Center Paul Klee.
Poosebljenje ustvarjalnega procesa
Valerie Favre, švicarska umetnica, rojena v Evilardu pri Bielu, živi v Berlinu, kjer je profesorica slikarstva na Univerzi umetnosti (največji v Evropi). Tam dela tudi Irka Katie Holten (rojena leta 1975 v Dublinu), katere dela prikazujejo človeški vpliv na življenjsko okolje. Obe umetnici sta izdelali slike oziroma risbe posebej za razstavo, eno od monumentalnih stenskih poslikav pa je za to razstavo naredil tudi Paul Morrison.
Znani so tudi drugi umetniki, mrtvi ali živi, katerih dela so razstavljena na razstavi O drevesih: Louise Bourgeois, Peter Doig, Rodney Graham, Paul Klee, William Kentridge, Paul McCarthy, Ana Mendieta, Shirin Neshat, Renzo Piano, Pipilotti Rist, Ugo Rondinone, Julian Rosefeldt, Wolfgang Tillmans ... Seveda na razstavi ni mogel manjkati Anselm Kiefer: samostalnik »Kiefer« v nemščini pomeni »čeljust« pa tudi »bor« (zimzeleno drevo).
Več umetnikov na razstavi predstavlja svoja najpomembnejša dela. Nekatera od njih so z drevjem povezana simbolno in kulturnozgodovinsko, druga predstavljajo drevo kot živo bitje, tretja obravnavajo drevo kot objekt identifikacije prostora. Nekateri umetniki postavljajo drevo kot simbol narave nasproti civilizaciji in naravni razvoj predstavljajo kot nasprotje konstruiranja, pri tem pa nekateri neposredno opozarjajo na ogroženost narave. Za več umetnikov, denimo za pokojnega Paula Kleeja ali živega Williama Kentridgea, je drevo poosebljenje ustvarjalnega procesa.
Razstavni predmeti na razstavi so bili ustvarjeni z različnimi tehnikami, od klasičnega olja na platnu do postavitev z nenavadnimi materiali ali filmi, denimo z impresivnim kratkim filmom Tooba (2002), ki se predvaja v posebnem prostoru. Avtorica je Shirin Neshat (rojena leta 1957), umetnica po rodu iz Irana, vendar že dolgo živi v ZDA.
Obiskovalec razstave O drevesih je vsekakor prisiljen začeti razmišljati o vsem skupaj in tako se imenuje tudi eno od najzanimivejših razstavljenih del »Thinking About It« (»Razmišljanje o tem«) kiparja Johna Isaacsa. Isaacs je izdelal glavo moškega, podobno anatomskim modelom iz časa baroka (izjemne tovrstne zbirke so na ogled v Firencah in na Dunaju), vendar iz Isaacsove glave raste drevo. Umetnik je srednjeveški simbol znanja hiperrealno prenesel v sedanjost.
