Tiskane izdaje
Celje ima bogato fotografsko preteklost. V njem so že v zgodnjem obdobju fotografije številni fotografi odprli ateljeje, med danes najbolj promoviranimi imeni tamkajšnjih mojstrov ustvarjanja s pomočjo svetlobe, optike, kemije in seveda fotografskega znanja pa je že dolgo Josip Pelikan (1885–1977), v Trbižu rojeni fotograf, ki se je po začetkih v najrazličnejših okoljih kmalu po koncu prve svetovne vojne, leta 1920, ustalil v Celju.
V knežjem mestu je prevzel stekleni atelje nekdanjega celjskega fotografa Johanna Martina Lenza in se uveljavil kot fotograf, kronist različnih dogodkov, portetist, avtor različnih motivov Celja in narave, predvsem planinskega sveta, pa tudi kot pionir industrijske in reklamne fotografije. Danes velja v Celju za legendo fotografije.
Mednarodna promocija steklenih fotografskih ateljejev
V Muzeju novejše zgodovine Celje, v katerem skrbijo za večino njegove zapuščine, med drugim tudi za njegov ohranjeni stekleni atelje, v katerem je lahko ustvarjal s pomočjo naravne svetlobe, so se letos odločili za promocijo njegovega opusa na Češkem, v okolju, s katerim je bil Pelikan vsekakor povezan. Njegova starša sta bila namreč po rodu Čeha, ki sta s fotografijo pred selitvijo v Trbiž začela že v Pragi.
V obnovljeni sinagogi v Češkem Krumlovu so, kot so sporočili iz celjskega muzeja, minuli teden odprli razstavo 147 Pelikanovih fotografij, in sicer portretnih, arhitekturnih, gospodarskih, turističnih, reklamnih in dokumentarnih.
V Češkem Krumlovu je prav tako ohranjen stekleni atelje, in sicer fotografa Josefa Seidla (1859–1935), portretista in krajinarja, sicer pa pripadnika starejše generacije fotografov na Češkem, ki je fotografiral že v 19. stoletju. V mestu so mu posvetili Muzej Fotoateliér Seidel, gostovanje Pelikanovih fotografij pa sodi v okvir njegovega sodelovanja s celjskim muzejem, ki že poteka. Cilj obeh je ustvariti evropsko mrežo steklenih fotografskih ateljejev in jih na ta način naredili bolj prepoznavne.
