Tiskane izdaje
Požlep, ki zadnja leta večino časa ustvarja v tujini, pravi, da so lepljenke nastale, ko je bil nekaj časa brez dovolj velikega prostora za ustvarjanje oziroma slikarskega ateljeja in je začel fotografirati ter iz fotografij ustvarjati kolaže. Te umetnostna kritičarka Maja Antončič, kakor že nekatera prejšnja Požlepova dela v drugih izraznih tehnikah, uvršča v novo romantiko, s katero se ustvarjalci odmikajo od prevladujoče družbeno politične paradigme in se umikajo v umetniški izraz, ki odslikava življenjske situacije in v njih išče lastne, četudi mnogokrat na prvi pogled utopične izkušnje.
Požlep ob razstavi, ki jo je naslovil Position of Stand, pravi, da je svet lahko uganka, ki jo je treba rešiti ali pa samo prostor, ki ga je treba razumeti, da bi lahko preživeli. Njegovo delo poleg slikarstva obsega projekte, katerih skupni imenovalec so umetnikova potovanja. Zadnji takšen je bil septembra zaključeni projekt Hogshead 733, pred tem projekti Whatever Happened to Major Tom, Homelands in drugi.
Po razstavi v ljubljanskem Škucu gre za že drugo letošnjo Požlepovo razstavo v domovini po tistem, ko je v imel pred časom v Galeriji sodobne umetnosti Celje tudi svojo pregledno razstavo. Vrnitev v celjsko Galerijo AQ pa ima tudi simbolen pomen. Galerija je urejena v prostorih le nekaj metrov vstran od ateljeja, kjer so pred več kot desetletjem skupaj s Požlepom ustvarjali mladi celjski umetniki Jure Cvitan, Miha Kaučič, Miha Peperko in drugi. Galerija AQ je najmlajša umetniška galerija v Celju je pred dvema letoma nastala na pobudo umetniškega fotografa Roberta Hutinskega in ustvarjalcev, ki delujejo znotraj celjske umetniške četrti, predelu med Gosposko ulico in ulico Na Okopih v starem delu Celja, kjer so nanizani umetniški ateljeji.
