Tiskane izdaje
Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost praznuje 20 let, v zadnjih petnajstih letih pa so v Kranju zbrali že 569 del 84 Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada. Kar 95 odstotkov del v zbirki so podarili bodisi nagrajeni umetniki bodisi njihove družine.
Gre za eno redkih sistematično nastajajočih zbirk avtorjev druge polovice 20. in začetka 21. stoletja, ki je presegla lokalne okvire, je poudarila Nadja Zgonik ob nedavnem odprtju razstave Galerijsko svetišče lavreatov, ki je posvečena dvajseti obletnici delovanja galerije.
Ob tem jubileju so svoje zbirke Prešernovih nagrajencev na ogled postavile tudi ustanove, ki že vrsto let sodelujejo z galerijo: Gorenjski muzej, Zavarovalnica Triglav, Elektro Gorenjska, Gorenjska banka in Aerodrom Ljubljana, tako da je na skupaj osmih lokacijah v Kranju in na letališču v tako imenovanem VIP salonu do septembra na ogled pravi prerez slovenske likovne umetnosti zadnjih sedmih desetletij.
Tradicijo predstavljanja Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada gojijo v Kranju že od leta 1981, ko je kustosinja Gorenjskega muzeja Beba Jenčič pripravljala njihove predstavitve. Leta 1995 je Marko Arnež skupaj z Nacetom Šumijem in prešernoslovcem Borisom Paternujem dal pobudo za razstavo Slikarji za Prešernovo mesto, s katero je želel v Kranj privabiti čim več priznanih slovenskih likovnih umetnikov.
Razstavi, ki so jo postavili v Ravnikarjevi stebriščni dvorani na občini, so pozneje sledile še tri prodajne razstave Likovni umetniki za Prešernovo mesto, s tako zbranimi namenskimi sredstvi pa je mestna občina obnavljala Prešernov gaj in več drugih objektov, povezanih s pesnikovim imenom. Prav po zaslugi teh razstav se je za Kranj uveljavilo ime Prešernovo mesto, je prepričan Marko Arnež, vodja Galerije Prešernovih nagrajencev.
Leta 2000 prvič razstavili dela Prešernovih nagrajencev
Vse te razstave so bile priprava na praznovanje Prešernovih jubilejev leta 2000, ko so med drugimi dogodki v Kranju prvič po vseh galerijah v mestu razstavili vse dotedanje dobitnike Prešernovih nagrad s področja likovne umetnosti. Takrat je bila sprejeta tudi odločitev, da likovnih del v Kranju ne bodo več samo prodajali, ampak bodo zasnovali stalno zbirko.
»Ko smo v sodelovanju z Levom Menašejem začeli graditi zbirko, smo si postavili cilj, da bo morala pokazati prerez likovne umetnosti od začetka podeljevanja nagrad do danes, hkrati pa bo izražala 'politiko' podeljevanja nagrad. Ta problematika bo podrobneje predstavljena v zapisu Milčka Komelja v monografiji o galeriji, ki jo bomo predstavili septembra. Jeseni bo v galeriji tudi cikel treh predavanj, na katerih bo osvetljena problematika zbiranja likovnih del in načina podeljevanja Prešernovih nagrad.«
Galerija od leta 2002 deluje v Pavšlarjevi hiši na Glavnem trgu v starem mestnem jedru. Lastnica dela te stare meščanske hiše s čudovitim atrijem in pravim labirintom prostorov je kranjska občina, del pa je v lasti družine Pavšlar. Galerija Prešernovih nagrajencev se pri predstavljanju lavreatov – doslej so priredili že 73 razstav likovnikov, prejemnikov Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada – povezuje z drugimi muzeji in galerijami po državi. Najtesneje sodeluje z Gorenjskim muzejem, ta pa skladno z dogovorom za galerijo opravlja arhiviranje, evidentiranje in restavriranje njene stalne zbirke.
In kakšna je trenutna vrednost 569 del oziroma zbirke? Vodja galerije Arnež pravi, da je na to zelo težko odgovoriti. Tržna vrednost del se spreminja glede na ponudbo in povpraševanje, predvsem pa glede na ekonomsko stanje družbe. Nekaterim delom in avtorjem je cena na trgu močno padla, toda tista »prava« dela vrednost ohranjajo in se jim celo povečuje. »Večini del je bila njihova vrednost ob prevzemu za zbirko določena v dogovoru z avtorji, nekaterim smo jo določili na podlagi mnenja strokovnjakov. Vsekakor pa velja, da dela v zbirki pomenijo za nas neprecenljivo vrednost že zaradi samega načina pridobivanja.«
Prvi je bil Tuškov
Prvo delo, ki je prišlo v zbirko, je podarjeni ambient Sprehod skozi sliko kranjskega nagrajenca Prešernovega sklada Vinka Tuška. Tušek je bil tudi prvi, ki je leta 2002 razstavljal v prenovljenih prostorih Pavšlarjeve hiše in s tem začel zgodbo v teh prostorih, ki traja še danes. Zadnje delo, ki so ga pridobili za zbirko, pa je originalni list iz kultne Magne purge Kostje Gatnika, ki so ga v galeriji predstavljali leta 2010, ko je dobil veliko Prešernovo nagrado.
»Preden bo končana redakcija monografije, upamo, da bomo stalno zbirko obogatili še z deli Gabrijela in Marlenke Stupica, s katero se dogovarjam prav v teh dneh. Skupaj bomo potem imeli v Kranju dela 86 nagrajencev, to je več kot 70 odstotkov umetnikov, kolikor jih je bilo od leta 1947 nagrajenih za likovno umetnost.«
Na vprašanje, ali ga kot vodjo galerije morda boli srce zaradi kakšnega »manjkajočega« umetnika, je sogovornik odgovoril, da si zelo prizadeva dobiti dela štirikratnega nagrajenca Božidarja Jakca (tudi o njegovih umetninah tečejo pogovori), Gojmira Antona Kosa, Toneta Kralja, Jakova Brdarja in še koga. »Imamo res nekaj tako imenovanih kapitalnih del, po številu podarjenih umetnin pa z več kot štiridesetimi izstopajo Vladimir Makuc, Lojze Spacal in Stane Jagodič ter pregledna donacija 114 grafik Karla Zelenka.«
Arnež ob tem poudarja, da »število del ne sme biti najpomembnejše merilo za kakovost zbirke. Med kiparji je najštevilčnejše zastopan Drago Tršar.« Galerija se je od vsega začetka trudila pridobiti v zbirko predvsem tista dela, za katera so umetniki prejeli nagrado, oziroma dela z nagrajenih razstav. V veliki meri jim je to uspelo, kar še povečuje njeno vrednost.
