Goli obed v muzeju: obiskovalci ploskali, uslužbenci pač ne

Performerka Deborah De Robertis je tokrat v »neprimerni garderobi« obiskala pariški Musée Guimet in komentirala fotografije Nobujošija Arakija.

Objavljeno
08. september 2016 15.07
V. U.
V. U.

Umetniška praksa Deborah De Robertis, leta 1984 rojene luksemburške performerke in fotografinje, ki v zadnjih dveh letih uspešno zbuja pozornost sedme sile, je znova hvaležna tema mednarodnega tiska.

Minulo nedeljo je s performansom nastopila v pariškem Musée Guimet, v katerem pa je ob aplavzih prisotnih znova doživela nerazumevanje muzejskega osebja. Kot piše francoski Le Figaro, so jo varnostniki urno pospremili do vrat.

Kaj počne? Za prizorišča nenapovedanih performansov si je v preteklosti izbrala pariški Musée d'Orsay in v njem uprizorila performansa ob dveh ikoničnih primerih klasične slikarske teme, ženskega akta. Seveda upodobitev golih žensk ekskluzivno s stališča moških umetnikov in »moške želje«, kar je soočila z lastno goloto.

Provokativno pred provokativno sliko

Leta 2014 je izbrala prosluli Izvor sveta Gustava Courbeta, provokativno nazorno upodobitev ženskega rodila, ki v 19. stoletju seveda ni nastala za razkazovanje na kaki javni razstavi, ampak za odmaknjeno zasebno »meditiranje« niza lastnikov te slike, nazadnje Jacquesa Lacana, po smrti katerega je pristala v muzeju. De Robertisova je v podobno razkrečenem položaju sedla pred sliko in v »prvem planu« demonstrirala »realizem« lastnega mednožja ...

Januarja letos se je vrnila v Musée d'Orsay in gola legla pred nič manj ikonično Olimpijo Édouarda Maneta, ki je bila tedaj uvrščena v izbor razstave Blišč in beda; Podobe prostitucije 1850–1910, čemur sta sledili aretacija in tožba muzeja, tokrat pa si je izbrala komentar ne francoskega, temveč daljnevzhodnega moškega pogleda na žensko telo.

Sladostrasten užitek ob lubenici

Pariški Musée Guimet je bil do ponedeljka prizorišče razstave Nobujošija Arakija, hiperproduktivnega sodobnega japonskega fotografa, ki si je mednarodno slavo utrdil z značilnimi podobami golih žensk, denimo inscenacijami erotičnih poz s sadističnimi elementi zvezanih teles, povezanimi z japonsko tradicijo.

De Robertisova si je na razstavi izbrala upodobitev japonske mladenke v kimonu med užitjem lubenice ... Sama se je odela le v prozoren kimono, sedla, si lubenico položila med noge, nato pa med uživanjem vrtnine sladostrastno stokala in ječala ter tako demonstrirala še kako drugo vrsto užitka.

Preden so omenjeni varnostniki preprečili njen »mehki terorizem« in ji pokazali vrata, je lahko slišala aplavz. Med obiskovalci so namreč mnogi menili, da je bil nastop del uradnega programa ob razstavi.