Tiskane izdaje
Prenovljena Narodna galerija
Ne le zato, ker bo poslej ta institucija imela boljše pogoje za delovanje (upam, da jih bodo čim bolje izkoristili), ampak tudi, ker je to ena naših redkih pozitivnih zgodb na področju kulture v zadnjem obdobju. Pomembna je kot zgled, razlog za dvig samozavesti, in lepo bi bilo verjeti, da oznanja izboljšan odnos do likovne umetnosti in kulture nasploh, vendar … Zanj ne bo dovolj le to, da nekateri znova kupujejo Jakopičeva platna po nerealno visokih cenah, nujen bi bil dvig splošne kultiviranosti, formiranje čim širše razgledane kritične javnosti, a dogodki, kot je letošnja ukinitev Pogledov (zame negativni dogodek leta), našega edinega štirinajstdnevnika za kulturo, kažejo, da tak cilj ni ravno na dosegu roke.
Milček Komelj, akademik, umetnostni zgodovinar
Po neba svetih poteh Vladimirja Makuca
Z razstavo se je umetnik vrnil k nam takoj zatem, ko se je tik pred njenim odprtjem poslovil. Njegova umetnost je spomenik trajnosti ustvarjalnega človeka, ki – ponižno, a hkrati samozavestno sprijet z nepremakljivostjo svoje skope, a kulturno bogate zemlje – sporoča resnico o samoti bivanja z govorico starodavnih in najnovejših časov, spojenih v brezčasje. Makuc se je z navzven asketskim likovnim jezikom [...] vse bolj prepuščal čustveni svobodi doživljanja in dozorel v pesnika lirika, zamaknjenega v življenje živali in ljudi, zemlje in neba. Za idealno domovanje svetlobi in arhaiki njegove ustvarjalne tišine se je izkazal prenovljeni ambient Ljubljanskega gradu, ki postaja vse bolj nepogrešljivo razstavišče.
Aleksander Bassin, publicist in kritik
Pregledna razstava Bogoslava Kalaša
Na oceno likovnega dogajanja v slovenskem prostoru in zunaj njega, ko gre za nastope slovenskih avtorjev v tujini, moramo gledati z več stališč: prvo se nanaša na razstavne dosežke, tiste, ki so potekali v kontekstu zgodovinjenja, se pravi vrednotenja določenih minulih umetnostnih obdobij in sodobnih skupinskih pregledov; dalje seveda na samostojne predstavitve izbranih domačih in tujih avtorjev. Kje smo torej zaznali vrhunske dosežke, kje smo razmišljali ob še bolj kritičnih umetniških pregledih? Predvsem je treba opozoriti na večje in dlje časa trajajoče dogodke v razponu med sedemdesetimi in osemdesetimi leti preteklega stoletja. To je bil zagotovo več kot samo pregled slikarstva Bogoslava Kalaša Stroj za slikanje v Moderni galeriji, ki je že spomladi napovedal v tej ustanovi pozno jeseni najbolj signifikantna dogajanja in pojavnosti v osemdesetih letih.
Alenka Gregorič, vodja Mestne galerije Ljubljana
Retrospektiva Ulisesa Carrióna
Po ogledu retrospektive Mehičana Ulisesa Carrióna sem aprila izstopila iz madridskega centra Reina Sofía z občutkom, da sem videla razstavo leta. Kot se pri neoavantgardistih razume, je bilo na ogled vse mogoče, knjige in kvazi knjige, vizualna poezija, mail art, videi, letaki in štampiljke, veliko efemernega materiala, maksimalni kaos pa so povezali z maksimalnim redom. Lahko si se zakopal v material ... Premišljeno in dramaturško oprijemljivo so bile letos postavljene tudi samostojne predstavitve Ivana Dvoršaka, ki sem jo videla v Moderni galeriji, Davida Maljkovića v MSUM in Daliborja Martinisa v Zagrebu.
Žiga Kariž, vizualni umetnik in predavatelj na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje
GalerijaGallery
Bilo je nekaj preglednih razstav, pa vendar je iztekajoče se leto poleg pogledov nazaj prineslo kar nekaj pogledov, usmerjenih naprej, ki so intenzivneje vzbudili moje zanimanje. Made in China smo letos odprli svojo galerijo, ki se imenuje GalerijaGallery. Prva je bila na vrsti razstava Benedikta Terwiela, berlinskega umetnika, ki je v 6. nadstropje šišenske občinske stavbe, kjer je galerija, prinesel nekaj kvadratnih metrov fužinske zelenice, s sprehajalno potko vred, spotoma pa sproduciral še zanimiv multipel. Benedikt se je lotil razstavljanja v Ljubljani z berlinsko vnemo in ambicioznostjo, kar se je lepo zlilo s formatom odprtja (pa tudi zaprtja), kjer je bilo dovolj prostora za intervencije mladih slovenskih umetnikov in umetnic.
