Kraljevi Težaki in Slovenska svatba začasno doma

Galerija Božidar Jakac: Prenovljena zbirka Toneta Kralja je za nekaj časa bogatejša za dve umetnostni deli.

Objavljeno
03. september 2014 18.36
Jelka Šutej Adamič, kultura
Jelka Šutej Adamič, kultura

V okviru rednih prenov stalnih postavitev zbirk Galerije Božidar Jakac so lani temeljito prenovili zbirko Toneta Kralja. Popolnoma so preuredili sistem osvetlitve del ter po standardih konservatorske stroke enotno opremili in ustrezno zaščitili 65 del na papirju, ki so vključena v zbirko.

Nova postavitev tako vključuje 88 umetniških eksponatov Toneta Kralja. Razstava je prava paša za oči, saj je postavitev del vrhunska. Ne manjkajo niti »ponarodele« ilustracije Martina Krpana, ki jih je narisal Tone Kralj, in knjiga še danes doživlja številne ponatise.

Manjkalo pa jim je nekaj ključnih del (predvsem v slikarskem opusu), zato so koncept postavitve zasnovali tako, da so si ta izposodili­ od sorodnih institucij (Moderna galerija Ljubljana, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Slovenski etnografski muzej in Umetnostna galerija Maribor).

Dopolnitev stalne zbirke

»Že lani smo si želeli pokazati tudi nekaj del, ki jih hranijo ustanove zunaj Slovenije, pa nam takrat ni uspelo,« je povedal kustos razstave Goran Milovanović. Zato so zdaj toliko bolj zadovoljni, ker jim je pred kratkim uspelo dopolniti stalno zbirko Toneta Kralja, saj so si iz dveh uglednih beograjskih muzejev vsaj za pol leta izposodili sliki, ki sta po mnenju poznavalcev eden od vrhov umetnosti Toneta Kralja.

To sta deli Težaki (Kmečko delo) iz leta 1925 (Narodni muzej v Beogradu), ki je bilo prvič predstavljeno že konec leta 1925 na razstavi Kluba mladih v Galićevem salonu v Splitu, in Slovenska svatba iz leta 1926 (Muzej sodobne umetnosti v Beogradu). Obe sliki s poudarjeno telesno plastiko in predmetno konkretnostjo zaznamujeta Kraljev­ vstop v obdobje nove stvarnosti.

France Stele je, denimo, v preglednem članku Leto 1926 v razvoju slovenske umetnosti (Dom in svet, 1927) Tonetovo sliko Slovenska svatba označil za konkreten primer nove stvarnosti, pri kateri je »v osnovnem motivu v ospredju označena simfonija zvokov, ki jih brnijo posamezni motivi ozadja«, kakor je pojasnil Milovanović.

Obe deli sta bili pod okriljem Slovenskega umetniškega društva, ki se je ravno preimenovalo iz Kluba mladih, leta 1926 deležni še odmevnih razstavnih predstavitev v Pragi (kjer je po pisanju dr. Steleta prav Slovenska svatba vzbujala posebno pozornost) in Berlinu.

Slovenska svatba je bila leta 1928 razstavljena tudi na Beneškem bienalu in nato odkupljena za beograjski Muzej sodobne umetnosti. To je motiv, ki sta ga oba brata Kralj pogosto upodabljala, saj se je močno vtisnil v njun otroški spomin in ga je France Kralj tudi opisal v knjigi Moja pot.

Tone Kralj se je s prepletom tematike pusta in svatbe ukvarjal v celotnem opusu. Prisoten je tako na tej sliki kakor na šest let starejšem monumentalnem delu Kmečka svatba iz leta 1932 (delo je v stalni postavitvi Moderne galerije v Ljubljani), na lesorezu iz leta 1957 iz cikla Zemlja ter na sliki Pustni sprevod iz leta 1962 (Slovenski etnografski muzej), ki sta prav tako umeščeni v postavitev Galerije Božidar Jakac.

Postavitev zbirke je koncipirana kronološko, močnejši poudarki so na obdobju študijskega izpopolnjevanja v zgodnjih dvajsetih, v začetku tridesetih je predvsem s temo portreta temeljiteje predstavljena njegova »novostvarnostna« usmeritev. Dodanih je tudi nekaj del s socialnokritično noto, ki je bila tako značilna za Toneta Kralja. Po drugi svetovni vojni so postavili­ v ospredje ilustratorski ciklus in lesoreze, predvsem iz cikla Zemlja, ki ga smiselno sklepa preplet tematike pusta in svatbe.

Didaktični pripomočki

Ob novi postavitvi so hoteli zajeti čim večjo paleto obiskovalcev, zato so kot didaktični pripomoček na konec razstave umestili tudi skoraj enourni dokumentarec o življenju in delu Toneta Kralja, ki sta ga v produkciji občine Dobrepolje posnela dr. Igor Kranjc in Sašo ­Vrabič.

Med didaktičnimi pripomočki so pripravili tudi sestavljenke izbranih Kraljevih del – poudarek je na grafiki in oljih –, ki jih uporabljajo v pedagoških programih in pri delu z individualnimi obiskovalci. Izdelali so še posebne reliefne tiske izbranih grafičnih del, s katerimi Kraljeve umetnine približujejo slepim in slabovidnim.