Maska Ive Tratnik

Galerijo sodobne umetnosti Celje je umetnica zapolnila z barvitimi in tesnobnimi platni in instalacijami

Objavljeno
22. maj 2017 18.52
Iva Tratnik razstava
Brane Piano
Brane Piano
Celje - »Slikarstvo Ive Tratnik je polno vizualnih senzacij¸ nasičeno je z nenavadnimi, skrivnostnimi detajli, zato zahteva pozornega gledalca,« pravi Irena Čerčnik, kustosinja najnovejše razstave v Galeriji sodobne umetnosti Celje. Slikarka z najširšim razponom umetniškega zanimanja in ustvarjanja Iva Tratnik jo je naslovila Maske/Zavesa je tako gosta, a vidi se severnica. Na ogled bo do 9. julija.

»Iva govori o realnem skozi fantazijsko,« na kratko povzame Irena Čerčnik dinamično razstavo, ki je polna upodobljene telesnosti in podrobnosti, da se zdi, da gre za naključja, sanjske, pravljične metafore in simbole, pa ni tako. Pozorno ogledovanje sporočilnost Tratnikove izostri do spoznanja o njenem odzivanju na aktualno, obenem pa vzbudi v gledalcu napetost, morda celo nelagodje.

Tudi Čerčnikova to prepoznava: »Za videzom čiste fantazijskosti - za enigmatičnimi podobami, na katerih srečujemo kombinacije človeških in živalskih teles, krhke histerične pacientke, figure, ki se v večno trajajočem krogu nenehno žrejo, rentgenizirana telesa, ki jim vidimo »pod kožo«, pijavke in vešče, hrošče, ki so videti kot maske -, da je za njihovo pojavnostjo senzibilno premišljevanje resničnega sveta in da so na prvi pogled povsem imaginarne podobe neredko prispodobe sodobnosti. Vanje je - s prefinjeno ostrino in humorjem - vtisnjen realen svet, tu se naseljujejo zakrčenosti in ujetosti temeljnih družbenih fantazem, idealov in konstruktov.«

Razstavo sestavljajo velikoformatne risbe in slike, fotografije, učinki stroboskopskih luči ter skupinska porisava, risba neposredno na stene, nekakšna kolektivna improvizacija.

Iva Tratnik (1980) kljub svoji pripadnosti mlajši generaciji domačih likovnih ustvarjalcev v Celju ne razstavlja prvič, vsakič pa preseneti s svojim estetsko dovršenim likovnim izrazom ter obenem z vztrajanjem pri do bolečega iskrenim sporočanjem, da je svet okoli nas sam po sebi čudovit, odnosi človeškega in živalskega in rastlinskega v njem pa so kruti, predvsem preživetveni.