Tiskane izdaje
Kot poroča spletni portal The Guardian, so se med drugim pojavljale domneve, da je bila Leonardova mati kmečka ženska ali celo sužnja iz Severne Afrike.
Kemp pa je odkril, da je bila Leonardova mati Caterina di Meo Lippi, revna sirota, ki je bila stara šele 15 let, ko jo je zapeljal Leonardov oče, florentinski notar Piero da Vinci. Živela je v propadajoči kmečki hiši nedaleč od Vincija.
Svoje ugotovitve je zbral v knjigi, ki je nastala v soavtorstvu z Giuseppejem Pallantijem in ki bo izšla prihodnji mesec. Knjiga nosi naslov Mona Lisa: The People and the Painting.
Turisti oblegajo napačno rojstno hišoNjegova raziskava pa izpodbija tudi doslej veljavni kraj Leonardovega rojstva. To naj bi bila Casa Natale v Anchianu v bližini Vincija, ki je postala kraj romanja za turiste. Vendar pa dokumenti kažejo, da turisti obiskujejo napačno hišo. Kemp meni, da se je Leonardo verjetneje rodil v hiši dedka po očetovi strani v Vinciju, kjer je tudi odrasel.
Kempova odkritja so rezultat pregledovanja finančnih dokumentov iz 15. stoletja, ki jih hranijo v arhivih v Vinciju in Firencah. Kot piše spletni portal, so se izkazali za pravi zlati rudnik, saj jim umetnostni zgodovinarji doslej niso posvečali pozornosti.
Po Kempovih besedah je bil Leonardov oče, ko se je zapletel s Caterino, star 25 let. Bil je ambiciozen notar, ki je deloval v Firencah. Dokumenti pričajo o tem, da je bil julija 1451 na počitnicah, kar se ujema s časom, ko je Caterina zanosila. Ker naj bi se poročil, Kemp meni, da je njegova družina Caterini priskrbela skromno doto. To bi tudi pojasnilo, kako se je sploh lahko, ko pa je bila sama brez vsega, kar hitro poročila z lokalnim kmetom Antoniom di Pierom Butijem.
Kemp upa, da bo njegova knjiga naredila konec, kot je dejal, popolnoma neverjetnim mitom o Leonardovem življenju, še piše The Guardian.
