Tiskane izdaje
Brunelleschijeva cerkev San Lorenzo v Firencah ne izstopa po zunanjosti, v notranjosti pa je eden izmed biserov nedvomno stara zakristija z grobovi Medičejcev in številnimi reliefi, ki jih je izdelal Donatello. Slavne medičejske grobnice, ki so jih k cerkvi dozidali pozneje, spadajo med pomembnejše Michelangelove stvaritve.
Čeprav nedokončane, veljajo za enega najimenitnejših spomenikov florentinske renesanse. In prav v teh prostorih se je Michelangelo Buonarotti leta 1530 približno tri mesece skrival pred besom Medičejcev, ki so se po izgnanstvu znova vrnili v Firence.
Leta 1527 je Florentincem prekipelo in so Medičejce vrgli z oblasti ter ustanovili republiko. Čez tri leta so se Medičejci, ki jih je podpirala francoska vojska, spet pojavili pred mestnim obzidjem. Michelangelo se je postavil na stran republike in kot imeniten vojaški inženir ter strateg z utrditvijo okopov in nasipov izdatno prispeval k obrambi mesta. Meščani Firenc so se pogumno branili tri mesece in mesto je padlo šele, ko je skoraj polovica prebivalcev umrla zaradi lakote in kuge.
Skrival se je pred smrtjo
S ponovnim vstopom Medičejcev v mesto se je začelo hudo nasilje in tudi Michelangelo se je moral skrivati pred gotovo smrtjo. Najprej so hoteli obračunati z izdajalci, med katerimi je bil seveda tudi Michelangelo, ki je nujno potreboval zatočišče. Najboljšega mu je lahko ponudil prior San Lorenza Giovanni Battista Figiovanni, goreč zagovornik Medičejcev. To je bil prostor v novi zakristiji, ki je meril nekaj več kot sedem krat dva metra, do cerkve pa je od tod vodil jašek, po katerem bi lahko pobegnil, če bi bilo treba.
Med čakanjem na to, da se bo papež Klemen VII. pomiril in se spomnil, da je Michelangelo kljub vsemu največji kipar svojega časa, si je upornik v skrivni sobi krajšal čas z risanjem na stene. Papež, ki je bil seveda Medičejec – Giulio Medici, ga je res kmalu pomilostil in mojster je nadaljeval delo v družinski grobnici. Stene sobe, v kateri se je skrival Michelangelo, so seveda prebelili, da njegove risbe ne bi pričale o skrivališču in spravile v zagato priorja. Po papeževi smrti 1534 je Michelangelo za vedno zapustil svoje mesto in odšel v Rim, Medičejci pa so ostali neomajni vladarji Firenc.
Foto: Arhiv Muzeja Bargello
Slučajno odkrtje
Njegove skice, narejene z ogljem, medtem ko se je skrival pred besnimi Medičejci, so odkrili povsem slučajno leta 1975. Varnostni predpisi so upravo prisilili, da je iskala možnost zasilnega izhoda iz Medičejskih grobnic, neki uslužbenec pa se je spomnil na jašek, ki so ga tedaj uporabljali kot skladišče. Tedanji direktor Medičejskih grobnic Paolo Del Poggetto se je odločil, naj med obnovitvenimi deli pazljivo odstranijo sloje opleska in ometa, saj bi lahko spodaj naleteli na kaj zanimivega.
In res so naleteli na serijo risb, ki jih je Del Poggetto skupaj s še nekaterimi strokovnjaki pripisal Michelangelu. Štiri leta kasneje je izšla njegova knjiga, v kateri je podrobno opisal odkrite stenske poslikave. Večina risb je mojstrovo delo, nekatere pa je domnevno ustvaril njegov najljubši učenec in pomočnik Antonio Mini.
To je utemeljil s tem, da so risbe služile kot osnutki za nekatera kasnejša dela v Medičejski grobnici. Tako bi bila risba velikana z dvignjeno roko lahko priprava za vstalega Kristusa, ki ga je načrtoval v niši nad grobom bratov Medici, a do izvedbe ni nikoli prišlo. Tu je še glava moškega, ki naj bi bila po mnenju Del Poggetta študija Laocoontove glave, prav tako priprava za načrtovane kipe v grobnici.
Vsi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z delom velikega kiparja, slikarja in arhitekta, pa niso tako prepričani, da so vse risbe v Michelangelovem skrivališču res njegovo delo. Med drugim sta to trdila nemški izvedenec za Michelangela Ulrich Alexander Middeldorf in njegov amriški kolega James Beck. Tudi ameriški umetnostni zgodovinar William Wallace dvomi, da je umetnik sploh prebil toliko časa v tem prostoru, prav tako pa vse risbe na stenah po njegovem prepričanju niso Michelangelovo delo.
Z določanjem avtorstva Michelangelovih risb je bilo že v preteklosti kar nekaj težav. Ker jih ni podpisoval, mnoge pa je pred smrtjo uničil, je za številne ohranjene risbe težko ugotoviti, ali gre za Michelangelovo delo ali za kopije njegovih izvirnih risb oziroma za risbe, ki so jih po vzoru njegovih del naredili drugi umetniki.
»Večina skic je presenetljivo lepih, tako da za nas ni dvoma: ustvaril jih je Michelangelo in želimo jih pokazati javnosti. Če ima kdo od strokovnjakov kakršne koli pomisleke, naj jih javno izrazi, saj je čas za razpravo o tem več kot primeren,« pravijo skrbniki Medičejske grobnice.
Dostop za javnost do 2020
Po reformi upravljanja italijanskih nacionalnih muzejev so Medičejske grobnice prešle pod upravo Muzeja Bargello, ki domuje v nekdanjih jetnišnicah in se ponaša z eno najobsežnejših zbirk renesančnega kiparstva. Od velikih mojstrov so poleg Michelangela med drugimi zastopani še Cellini, Donatello, Della Robbia, Giambologna, Verrocchio in Bernini. Michelangelovi 'murali' zaradi težavnega dostopa do skrivne sobe doslej javnosti niso bili dostopni za ogled.
Ta je bil mogoč samo na posebnem zaslonu na dotik, na katerem je bilo videti mojstrove risbe. Zdaj pa so se odločili, da bodo do leta 2020 dostop do sobe uredili in bodo dela postavili na ogled. Nova direktorica Bargella Paola D'Agostino si je zadala nalogo, da bo v Medičejske grobnice privabila več obiskovalcev in s tem povečala tudi zaslužek od vstopnine, ogled Michelangelovih muralov pa bo gotovo vaba za milijone turistov.
