Tiskane izdaje
Razgibana in neprespana, Včasih se mi zdi, da sem ob fotografiranju glasbe dan zamenjal za noč. S fotografijo sem v zelo mladih letih želel priti bližje letalom, ki so bila vedno za neko ograjo in fotoapat je omogočil, da sem si te stroje ogledal od blizu in se pogovarjal s piloti. Vedno sem si želel postati pilot in narediti licenco. Fotografiranje letal je bila takrat najboljša pot in možnost za letenje, saj denarja za kaj več ni bilo. Nikoli pa si nisem mislil, da fotografija moj poklic oz. nekaj kar bom počel vsak dan. Hrup letalskih motorjev redno zamenjujem s fotografiranjem koncertov, ki
sem jih začel obiskovati dokaj pozno, po prepričevanju prijateljev in poslušanju njihovih dogodivščin na koncertih. Vse to me je potem pripeljajo tudi do rednega fotoreporterskega dela in dnevnega sodelovanja s POPTV/24ur.com.
Kateri mejniki so vplivali na to, da ste danes tu, kjer ste?
Zdi se mi, da so se stvari nekako same postavile na svoje mesto. Predvsem sem in še vedno veliko delam. Včasih mi kdo reče, da sem povsod. Zavedam se pomembnosti profesionalnega odnosa do svojih naročnikov. Dokaj hitro se odločam za projekte, ki jih želim izpeljati ali pa za koncerte in glasbenike, ki jih želim imeti pred svojim objektivom. Če mi je nekaj zanimivo se tega lotim na polno. Tako sem se po nekajletnem delu v IT branži zaradi želje po manjšem stresu odločil, da se v fotografijo podam tudi profesionalno s polnim delovnim časom. Vsekakor velik korak in malo sreče, saj se je vse zgodilo pred finančnim zlomom Evrope, tako da sem imel nekaj časa že pred tem, da sem si ustvaril ime. Veliko se izobražujem, tudi z obiski tečajev fotografskih mojstrov iz različnih področij.
Se boste s tem, kar delate, ukvarjali do konca življenja?
Fotografija in fotoreporterstvo je način življenja. Glasba je način življenja. Letalstvo je način življenja. Vse to lahko počnem vsak dan, brez da bi imel občutek, da me kdo kaj sili, in da kaj moram narediti. Dokler bo tako sem na pravi poti.
Miro Majcen in Billy Gibbons iz skupine ZZ Top. Foto: Vesmin Kajtazovič
Kaj vas navdihuje, kaj vam daje energijo?
Ko fotografiram koncerte in sem na odru z glasbeniki začutim energije gledalcev, hrup, kričanje, ploskanje. Kot nekakšen val te zadane. Počutiš se kot del benda na odru. In prav ta odziv, kot pravijo tudi glasbeniki, te žene naprej. Tudi odzivi na moje druge fotografije, ko nekomu zabeležiš kakšen dogodek ali pa ujameš in zmrzneš trenutek, ki se več ne bo zgodil, je zelo dober občutek. Zgodbe ostanejo in fotografije so nosilci teh zgodb. Ko ne fotkam, letim, trenutno še z manjšimi letali, a svoj prosti čas posvečam učenju z željo, da bom kdaj sedel za krmilo večjih letal. Vse to poganja in žene naprej.
Kaj počnete, kadar ne delate, kadar ne ustvarjate?
Spim. Tega mi v zadnjem času res veliko manjka. Drugače pa rad gledam dokumentarne filme, berem biografije glasbenikov. Za polnjenje baterij pa grem na letališče, vzamem »svoje« letalo in naredim krog nad slovensko obalo. Ni boljše meditacije in sproščanja, kot to, da si sam v letalu in samo letiš. To bi moral vsak poiskusiti.
Nam zaupate misel, ki vam zdajle pade na pamet?
Samo enkrat se živi. Uživaj in naredi vse, kar želiš!
***
Kaj sploh so kreativna jutra?
Gre za projekt širjenja dobrih idej pro bono, ki se je začel pred leti v New Yorku in se razširil v skoraj sto mest po vsem svetu. Tudi v Ljubljano. Gre za to, da se ljudje, željni novih spoznanj in zanimivih izkušenj, enkrat na mesec srečajo ob zajtrku in prisluhnejo zgodbi. Osebni izkušnji. Nori ideji najbolj uspešnih ljudi.
Mreža Creative mornings je tako prerasla v globalno skupnost, katere del je tudi slovenska prestolnica. Enkrat na mesec v njej ob zajtrku poteka brezplačno predavanje gosta, ki ima zanimivo življenjsko zgodbo.
***
Medijska hiša Delo je medijski sponzor projekta Creative Mornings Ljubljana.
