Tiskane izdaje
Giotto di Bondone je bil eden tistih ultravplivnih velemojstrov evropskega slikarstva, katerih opusi v razvoju likovne umetnosti predstavljajo najpomembnejše preobrate. Zaradi njega se zgodovina slikanja deli dobesedno na pred in po Giottu.
Deloval je ob vzniku novega evropskega humanizma na prehodu 13. v 14. stoletje, uveljavil pa se kot izjemen talent, ki je likovno izražanje s čopičem najizraziteje iztrgal iz umetnostne tradicije zahodnega in bizantinskega srednjega veka ter ga približal realnemu svetu in naravi.
A Giottu narava vselej ne gre na roko. Njegove freske in freske njegovih kolegov so bile že leta 1997 med žrtvami tragičnega potresa v Assisiju, ki je zahteval tudi smrtne žrtve, čemur je sledilo dolgoletno restavriranje, naravna ujma pa je zapustila sledi tudi na znameniti Kapeli Scrovegni v Padovi, v kateri je ohranjena njegova najslavnejša serija fresk. Ustvaril jo je med letoma 1303 in 1305, kapela pa je danes po njegovi zaslugi vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.
Kapela poškodovana, občinarji pa nič
Kapelo je med nevihto zadela strela. Po poročanju italijanskega tiska je udarila v kamnite temelje ograje pred njeno fasado, resno pa poškodovala tudi križ na njej, tako da so ga že odstranili. Morebitne poškodbe na strehi še preverjajo, poškodbe samih fresk pa zae zdaj na srečo izključujejo. A strele niso tolkle le v Padovi, ampak tudi drugod. Oglasil se je poznavalec Giottovega opusa Giuliano Pisani, ki je ogorčen predvsem nad ravnanjem občinarjev v Padovi.
Ti se namreč na dogodek sploh niso javno odzvali; na udarec strele v enega najpomembnejših spomenikov srednjeveškega slikarstva na svetu, ki se je zgodil že pred okoli pol meseca, so namreč opozorili le v civilni kulturni zvezi Amissi del Piovego. Občinarji pa nič, čeprav je nesreča potrdila, da dosedanja ureditev strelovoda ni ustrezna.
V Kapeli Scrovegni, ki so jo po dolgih letih restavriranja prenovljeno predstavili leta 2002, bi sicer morali urediti tudi kripto, ki je v nasprotju s svetovno znanimi freskami znana le redkokomu (ker je njen obisk nevaren, ni dovoljen). V njej namreč ne le zamaka, ampak skoznjo tako rekoč konstantno teče potoček.
V Padovi se je pred nekaj leti že zgodilo, da je bila cerkev zaradi udarca strele zelo poškodovana. Zadela je križ cerkve sv. Francesca, da se je zatem zrušil.
