Tiskane izdaje
Svetovni umetnostni trg je lani segel do skupne vrednosti 63,7 milijarde ameriških dolarjev – okoli 51,5 milijarde evrov –, kar ni rekord, a po dveh letih padanja njegovo krivuljo znova obrača navzgor.
Kar 83 odstotkov te pogače so si razdelili v treh tradicionalnih velesilah. Še naprej vodijo Američani, Kitajci so izrinili z drugega mesta Britance.
Maastricht je pravkar – še do 18. marca – prizorišče sejma Tefaf, osrednjega med tistimi, ki niso usmerjeni le v moderno in sodobno umetnost, pač pa tudi v čas izpred stoletij in celo tisočletij. Del njegovega železnega repertoarja je bila vzporedna objava najreferenčnejšega pregleda razmer na svetovnem umetnostnem trgu v minulem letu, ki ga je zanj osem let podpisovala Clare McAndrew, ekonomistka in raziskovalka svetovnega umetnostnega trga iz podjetja Arts Economics s sedežem v Dublinu.
Zdaj ni več tako. Clare McAndrew je predlanskim podala Nizozemcem roko v slovo, kar pa ni pomenilo, da se je poslovila tudi od raziskovanja preobratov na svetovnem trgu in kreiranja njegovih letnih inventur. Zdaj pripravlja poročila za sejem Art Basel, partnerica pri poročilu je tudi največja švicarska banka UBS AG, med klienti katere je po ocenah polovica svetovnih milijarderjev. Art Basel bo letos aktualen med 14. in 17. junijem, pred vrati pa je njegova kitajska različica, ki jo pripravljajo od leta 2013. Art Basel Hongkong bo potekal med 29. in 31. marcem.
Prvi Američani, drugi Kitajci
Kateri so ključni podatki letošnjega poročila Clare McAndrew na kar 348 straneh? Skupni znesek prodaje umetnin za leto 2017 znaša 63,7 milijarde ameriških dolarjev, kar pomeni, da leto, ki je s prodajo Leonardu da Vinciju pripisanega Odrešenika sveta za 450 milijonov dolarjev prineslo nov svetovni rekord, v celoti ni bilo rekordno, a kljub temu kaže na preobrat. Rekordno ostaja leto 2014 z izkupičkom 68,2 milijarde dolarjev, lanski znesek pa po dveh letih padcev – 63,8 milijarde leta 2015 in 56,9 leta 2016 – na svetovnem umetnostnem trgu znova kaže rast. V primerjavi z letom 2016 12-odstotno.
Največji delež globalne umetnostne pogače so si znova razdelile ZDA, Kitajska in Velika Britanija, lani v tem vrstnem redu. ZDA so z 42 odstotki trdno ohranile položaj vodilnega umetnostnega trga, v boju za drugo mesto so lani zmagali Kitajci z 21 odstotki, Britanci pa so jim dihali za ovratnik z 20 odstotki. Skupno je trem tradicionalnim velesilam pripadlo kar 83 odstotkov celotnega trga, ostalim je tako rekoč znova ostal drobiž. Rast so zaznali v vseh treh; v ZDA 16-, na Kitajskem 14- in v Veliki Britaniji 8-odstotno.
Tradicionalen del poročila je tudi sledenje razmerju med prodajo na javnih dražbah oziroma pri galeristih in drugih prodajalcih. Leta 2017 je slednjim pripadlo 53 odstotkov prodaje, dražbam pa preostalih 47. Sodeč po poročilu so galeristi kar 46 odstotkov prodaje ustvarili na umetnostnih sejmih, skupni promet na teh ocenjujejo na nekaj manj kot 15,5 milijarde.
Za dodatnih 10 odstotkov se je zvišal tudi najvišji segment trga prodaje umetnin za zneske, ki presegajo 50 milijonov dolarjev, in rast globalnega trga nasploh pripisujejo predvsem prodaji najdražjih umetnin, investicijam milijarderjev v najtrofejnejše umetnine, ki naposled pristanejo v odmaknjenih zasebnih zbirkah, skrbno varovanih skladiščih v prostocarinskih območjih ali zasebnih muzejih, v katerih obiskovalce vse manj soočajo z lastnimi umetnostnimi kvalitetami in vse bolj z dejstvom, da zrejo v opredmetene milijone.
Na dražbah sta znova dominirali povojna in sodobna umetnost. Temu segmentu je pripadlo kar 46 odstotkov vrednosti prodaje, starejši moderni umetnosti pa 27. Tudi prodaja del starih mojstrov je lani po vrednosti zrasla za 64 odstotkov, a je to predvsem zasluga omenjenega rekorda pri prodaji Odrešenika sveta. Brez tega bi ta segment pokazal 11-odstotni padec.
Vnovično rast je pokazala prodaja umetnin prek interneta, ki je lani segla do rekordne vrednosti 5,4 milijarde dolarjev in 8-odstotnega deleža, s čimer se je medmrežje vnovič pokazalo za ključno prizorišče iskanja kupcev. Galeristi so namreč med kupci prek interneta našteli kar 45 odstotkov novih klientov.
