»Nikar ne mislite, da imamo – ker ste nekaj dni po terorističnih napadih, ki so prizadeli bistvo naših vrednot in načina življenja, vzeli v roke pero in nas nagovorili – o vaših namenih do nas kakršnekoli iluzije,« so se na odprto pismo, s katerim je umetnike v svojem volilnem okrožju nagovorila voditeljica francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen, po pisanju Artforuma ostro odzvali francoski umetniki.
Pismo so objavili le nekaj dni pred prihajajočim prvim krogom lokalnih volitev, podpisalo pa ga je kar okoli 650 umetnikov. Tudi najbolj prepoznavni, denimo Christian Boltanski ali Daniel Buren, Céleste Boursier-Mougenot, Valérie Jouve, Bertrand Lavier, Annette Messager in Martial Raysse.
Svoboda ustvarjanja je sposobnost odprtosti do drugih
»Med vami in nami ni ničesar kompatibilnega in le izdajalci ter norci bodo za kak trenutek verjeli, da ima umetniška svoboda za vašo stranko kakršenkoli pomen. Niti za sekundo si ne predstavljajte, da se ne zavedamo tega, da naša družba trpi zaradi moralne revščine in da žrtve 13. novembra zahtevajo pravico. Toda če vi menite, da moramo "očistiti" državo in najti pogum z zapiranjem vrat in oken, sami, nasprotno, menimo, da jih moramo odpreti, da bi dovedli zrak do naših duš, ki so tako vznemirjene, da nekateri vidijo rešitev v vas. Delamo in ustvarjamo v Franciji in povsod drugod, svoboda ustvarjanja pa je v prvi vrsti sposobnost odprtosti do drugega – do tistega, ki nisem jaz, a mi je enak, ne glede na barvo kože, nacionalnost ali religiozno pripadnost.«
Le Penova bo na volitvah 6. decembra kandidirala v regiji Nord-Pas-de-Calais-Picardie. Njeno odprto pismo umetnikom, o katerem je tisk poročal pred tednom, ocenjujejo kot njeno sploh prvo pisanje o področju kulture. Njen oče, ustanovitelj Nacionalne fronte Jean Marie Le Pen, se je pri 87 letih v predvolilnem času oglasil z zahtevo, naj Francija znova uvede smrtno kazen – zahteva uvedbo obglavljanja z giljotino –, referendum o vnovični uvedbi smrtne kazni pa je v primeru uspeha pri volivcih za leto 2017 napovedala tudi sama. Čeprav je smrtna kazen izkoreninjena po vsej Evropski uniji in tudi širše po Evropi, s tragično izjemo Belorusije.