Tiskane izdaje
Poleti lahko krene na plažo tudi najožja likovna klsika 20. stoletja. V Zbirki Peggy Guggenheim v Benetkah so v nanovo urejenih razstavnih prostorih z nazivom Project rooms ta teden odprli razstavo Picasso: Na plaži, z njo pa se vrnili v enega ključnih izsekov v biografiji Pabla Picassa, v leto 1937. Torej v čas španske državljanske vojne, zveze z Doro Maar in nastanka njegove Guernice.
Project rooms, ki so ju javnosti prvič odprli februarja, sestavljata le dve dvorani, namenjajo pa ju manjšim razstavnim predstavitvam izbranih izsekov iz karier umetnikov ali tematsko zaokroženim predstavitvam del iz opusov tistih avtorjev, ki so zastopani v Zbirki Peggy Guggenheim. Picasso je seveda med njimi, v izboru pa so njegova tri platna in serija desetih risb, ustvarjena med februarjem in decembrom leta 1937. Ob teh še skulptura.
Pablo Picasso: Velika kopalka s knjigo, 18. februarja 1937. Foto: © Succession Picasso, Stae 2017
Eruptivni teden v Picassovem ateljeju
Gre za eksponate, ki so prvič razstavljeni na isti razstavi, v ospredju pa so omenjena platna, nastala v vsega dobrem tednu, ki jih povezuje klasična in tudi v Picassovem opusu ključna tema Kopalk. Žensko, ki sedi na plaži iz zbirke Muzeja lepih umetnosti v Lyonu je dokončal 10. februarja, sliko Na plaži iz Zbirke Peggy Guggenheim, ki je bila nekdanji lastnici izjemno ljuba in je sedaj po njej naslovljena celotna razstava, 12. februarja, Veliko kopalko s knjigo, ki danes sodi v zbirko Nacionalnega muzeja Picasso v Parizu, pa 18. februarja.
Picasso je ustvaril številne upodobitve plaž in kopalk – beneška razstava sodi tudi v širši projekt Picasso in Mediteran pariškega Nacionalnega muzeja Picasso –, kot velja za večino tem, ki se jih je lotil, pa je tudi pri teh upodobitvah povezal tradicijo in modernost. Tako na njih odmeva njegovo poznavanje del slikarjev, kot so Giorgione, Tizian, Ingres, Puvis de Chavannes, Manet, Cézanne, Matisse ali Renoir. Značilni Picassov korak dlje – kot izpostavljajo organizatorji razstave – ne predstavlja sama tema, pač pa način vizualizacije, s katerim je ta španski genij tradicijo povezal z osebnimi izkušnjami in ustvaril nekaj ne le novega, pač pa revolucionarnega.
