Če je bilo preteklo desetletje v znamenju azijskih oziroma predvsem kitajskih umetnikov, bodo dvajseta leta očitno pripadla afriškim. Morda se zdi takšna ocena prenagljena ali celo neumestna, saj obseg produkcije, muzejska infrastruktura in predvsem trg umetnin v Afriki niso primerljivi z Azijo. Toda fokus zanimanja muzejev in galerij se očitno spreminja, Afrika dobiva konture in barve in ni več bela lisa na zemljevidu sodobne vizualne umetnosti.V londonski galeriji Tate in newyorški MoMI poskušajo nadoknaditi zamujeno, zato pospešeno dopolnjujejo zbirke sodobne afriške umetnosti. Podobne smernice je zaznati tudi v drugih ...














