Na Dunajski 31, kjer domuje Bežigrajska galerija 1, so sinoči odprli razstavo znanega kiparja Jiřija Bezlaja, ki se na razstavi predstavlja ne samo s kipi, ampak tudi risbami. Avtor je razstavo zasnoval v štirih talnih samosvojih prostorskih postavitvah. Galerijska tla so poseljena s kipi v treh delih, ki jih sestavljajo površine iz risb, na katerih so upodobljene žuželke in njim podobna nova bitja.
V Bezlajevih kipih se vseskozi zrcali vez z začetkom kiparjevega umetniškega ustvarjanja, v njegovih umetninah namreč (z redkimi izjemami) prevladujejo zaokrožene, oble oblike, ki prehajajo ena v drugo. Podoba žuželk, izmišljenih bitij ter kombinacij biomorfnih oblik se nahaja in izhaja iz oblike same kamnite materije, iz katere ustvarja svoje umetnine Jiři Bezlaj. Kustos razstave je Miloš Bašin, na ogled pa bo do 27. junija.
Beseda avtorja
“To, kar je v mojem kiparstvu najpomembnejše, je moj dialog s kamnom. Na milijone let je zorel v zemlji in nekatere šole vzhodnjaške alkimije verjamejo, da na koncu svojega razvoja dozori v zlato. Zaradi svoje trdnosti in nepremičnosti je v nekaterih kulturah predstavljal simbol večnega, absolutnega Jaza. Tri desetletja se že trudim prodreti v zakonitosti njegove rasti, v skrivnosti njegovega notranjega življenja, v njegove intimnosti in pozorno prisluhniti njegovi modrosti.
Struktura kamna, barva, prepredenost z žilami in ostanki fosilnega življenja v njem pogojujejo obliko mojih kipov in jim sugerirajo vsebino. Mesena sivorožnata barva apnenca iz Lesnega Brda je botrovala nastanku skulptur fosiliziranih kosti in živalskih teles v ciklih Fragmenti in Žrtvovanje ter grotesknih torzov v ciklu Favnovo popoldne. Prav tako mesena barva tega kamna, bolj kot sama oblika, vzbuja erotične asociacije v mojem zadnjem ciklu Poletje. Skoraj brez pretiravanja bi lahko rekel, da sem predvsem prevajalec, ki poskuša skrivno govorico kamna prevesti v lažje razumljiv jezik oblik.”