Tiskane izdaje
Včeraj se je, kot poroča Reuters, v kraju Spencertown v ameriški zvezni državi New York izteklo življenje Ellswortha Kellyja, staroste ameriške vizualne umetnosti in enega osrednjih predstavnikov tamkajšnje abstrakcije v desetletjih po drugi svetovni vojni.
Zaslovel je s samosvojim modernističnim likovnim izrazom, v katerem je kritika zaznala tudi svojevrsten most med značilno ameriško abstrakcijo in evropsko umetnostjo, njegov vplivni slog pa je odmeval v različnih vzporednih likovnih trendih. Umrl je v visoki starosti 92 let.
Kelly se je rodil leta 1923 v Newburghu, mestu, ki je le okoli sto kilometrov oddaljeno od New Yorka, a nanj povojna newyorška šola in z njo povezan izbruh ekspresivne abstrakcije nista bistveno vplivala. Po nekaj letih študija na newyorškem Pratt institutu, služenju vojske med drugo svetovno vojno in študiju v Bostonu se je namreč formiral predvsem v Parizu, na tamkajšnji École nationale supérieure des Beaux-Arts, med vodilnimi vplivi na njegovo delo pa je sam navajal opusa Pabla Picassa in Henrija Matissa. Abstrakcija ga sprva ni zanimala.
»Evropski« Američan
Onkraj oceana se je vrnil leta 1954 in dve leti zatem doma prvič razstavljal v New Yorku, kjer so ga, denimo, označili za »evropskega«. S svojimi deli, utemeljenimi na raziskovanju dinamičnih razmerij med strukturo slike, formami in barvo, je sicer že v petdesetih izrazito opozoril nase, pri teh formah pa je izhajal iz abstrahiranja realnega sveta. Denimo senc.
S svojimi dosežki je obveljal za samosvojega umetnika, ki je utiral pot minimalizmu, t. i. hard edge paintingu (slikarstvu, utemeljenemu na formah z jasno definiranimi robovi) ali tudi pop artu, retrospektive pa so mu postavljali v osrednjih umetnostnih institucijah na čelu z Guggenheimovim muzejem v New Yorku in Muzejem moderne umetnosti v San Franciscu. Ustvaril je tudi serijo javnih naročil, denimo za Memorialni muzej holokavsta v Washingtonu.
