Tiskane izdaje
Predvčerajšnjim se je v bolnišnici na newyorškem Manhattnu po težki bolezni izteklo življenje Mary Ellen Mark, ameriške mojstrice sodobne dokumentarne fotografije, ki je v najožji izbor sodobne fotografije prodrla s serijami podob ranljivih ljudi z družbenega obrobja ZDA in tudi drugih držav po svetu. Danih ji je bilo 75 let. Kot poroča tisk, je predvčerajšnjim umrla za posledicami mielodisplastičnega sindroma, krvne bolezni oziroma bolezni kostnega mozga.
Zaslovela je s serijami, objavljenimi v 18 fotografskih knjigah in vodilnih tiskanih medijih, kot so Life, New York Times, The New Yorker, Rolling Stone, Vanity Fair ipd., predvsem pa spoznanjem, da je lahko prav fotografija najboljša zagovornica ljudi, potisnjenih na rob družbe in v tej skritih, odmaknjenih tem. Znala je zabeležiti tako nesrečo kot trenutke sreče teh ljudi.
»Odkar pomnim, sem fotografirala ljudi, ki so bili tik roba družbe ali že prek njega. Vedno sem želela, da moje slike govorijo o ljudeh, ki zelo težko najdejo poslušalce,« je sama zapisala v svoji nemara najbolj znani, med letoma 1963 in 1999 ustvarjeni knjigi fotografij American Odyssey. Kot izda že njen naslov, se je v njej lotila fotografske odiseje v rodnih ZDA, a je veliko fotografirala tudi drugod.
Do družbene margine preko Hollywooda
Rodila se je leta 1940 v kraju Elkins Park v neposredni bližini Philadelphije, leta 1962 je iz slikarstva in umetnostne zgodovine diplomirala na Univerzi Pennsylvanije, zatem pa se je usmerila v izpopolnjevanje iz fotoreportaže. Že v 60. letih je opozorila nase s posnetki odvisnikov od droge v Londonu. Leta 1969 je v New Yorku odprla prvi studio in kmalu dosegla nalogo, da s fotoaparatom sledi Federicu Felliniju med snemanjem njegovega Satirikona.
V Hollywoodu se je dobro znašla, prelomno pa je bilo njeno fotografiranje nastajanja druge filmske klasike, Leta nad kukavičjim gnezdom Miloša Formana. Obisk zaprtega ženskega oddelka psihiatrične klinike v Oregonu, ki je bil del tega angažmaja, jo je preusmeril v beleženje tabuiziranih tem.
Med polstoletno kariero je fotografirala prostitutke v ZDA in tudi drugod, v Indiji. V seriji Streetwise je zabeležila življenje prostitutke in odvisnice od drog Tiny Blackweel, ki je tedaj štela komaj 13 let (mimogrede, pred izidom je nova redakcija te serije Tiny: Streetwise revisited), to serijo pa je ustvarila v Seattlu, ki je po običajnih družbenih merilih veljal za idealno ameriško mesto ... Prav zato ga je izbrala; če so bile take zgodbe možne v idealnem mestu, so bile možne povsod.
»Zapeljevalka« duš
Sicer je nasploh snemala brezdomce, tako otroke kot odrasle, odvisnike od drog, umirajoče v zavetišču Matere Tereze v Kalkuti, sestradane ljudi v Etiopiji, proteste proti vojni v Vietnamu, življenje v cirkusu, newyorško feministično gibanje in transvestite ter osamljene ljudi, ki se niso prepoznali v mainstreamovskem vzorcu življenja. Po drugi strani pa je dokumentirala pripadnike Ku Klux Klana in nasprotnike splava, samozvane arijce ipd. Portretirala je tudi zvezdnike in svetovne voditelje.
V ZDA se je je zaradi sposobnosti, da je s pomočjo optike in kemije na fotografski papir uspela preseliti izjemen avtentičen odraz eksistence deprivilegiranih ljudi, oprijel vzdevek »snake charmer of the soul«. Fotografinje, ki je imela sposobnost, da je do duše ljudi prodrla na način, soroden indijski umetnosti »zapeljevanja« in »hipnotiziranja« kač. Prejela je mnoge nagrade, med njimi novinarsko nagrado Roberta F. Kennedyja, nagrado George Eastman House in nagrado Svetovne fotografske organizacije.
Njen zadnji projekt, ki so ji ga naročili pri CNN, je bilo beleženje življenja v New Orleansu ob bližnji desetletnici katastrofalnega tornada Katrina.
