Prejeli smo: Neorealizem, Nino Migliori

Najprej bi se rada zahvalila gospodu Štefanecu za objavo kritike obeh razstav projekta Neorealizem – nova podoba v Italiji, 1932–1960, saj so na žalost tovrstni zapisi v slovenskem tisku čedalje bolj redki. Mi je pa žal, da avtor zapisa nikoli prej ne vpraša vpletenih o zadevah, ki mu sprožajo dvom, saj bi tako lahko izpustil marsikatero dilemo v svojem zapisu.

Zakaj je kuratorka razstave Enrica Viganò postavila začetek razstave v leto 1932, to je Mussolinijev čas, je že sama jasno povedala v svojih zapisih in pozneje v intervjujih ob odprtju razstave. Namreč, leta 1932 je Razstava fašistične revolucije ovekovečila fotografijo kot sredstvo množične komunikacije in začrtala njen vzgojni in poljudni značaj. To je bilo izhodišče za uveljavitev fotografije kot izraznega in komunikativnega sredstva. Ker pa ima vsaka zadeva dve plati, je uporaba fotografije v propagandne namene fašističnega režima prinesla tudi fotografije, ki so kazale drugo plat in fašističnemu režimu niso bile po volji.

Glede pripombe o prikazu nekaterih istih fotografij Nina Migli­orija na obeh razstavah, tako v Narodni galeriji kot v Galeriji Fotografija, bi rada povedala, da so izbrane fotografije ključne v opusu omenjenega avtorja in bi umanjkale, če jih ne bi pokazali tudi na Migliorijevi samostojni razstavi v Galeriji Fotografija. Ne vidim problema, če obiskovalec dvakrat vidi isti motiv, vendar v malce drugačnem kontekstu, v Narodni galeriji ob boku Migliorijevim sodobnikom, v Galeriji Fotografija pa kot del avtorjevega opusa iz obdobja neorealizma.

Je pa razstava v Galeriji Fotografija dopolnitev razstave v Narodni galeriji, in ker je Galerija Fotografija zasebna galerija, ki se trudi vzpostaviti trg, si želimo s to razstavo tudi pokazati, da so razstavljena dela iz obeh razstavišč tudi na prodaj. Mnoga med njimi so vintage, ostala pa poznejše izdelave, s podpisom avtorjev oziroma nosilcev njihovih avtorskih pravic, kot je običajno pri pokojnih avtorjih.

Na koncu pa še o naslovu kataloga NeoRealismo. Jeseni se bo ta razstava preselila v New York, kjer bo osrednja razstava v galeriji Gray Art Gallery. Metropolitanski muzej, ki je že pred časom odkupil petdeset del, pa jih bo razstavil v svojih prostorih pod naslovom Nove pridobitve. Izraza NeoRealismo ne bodo prevedli v angleščino, ker se ta izraz uporablja za označitev določenega obdobja, kot se tudi redko ali nikoli ne prevaja izrazov Arte Povera in Dolce Vita.