Pridi z luno, mesečino, modrino, optimisti in z mano

Slikar Gani Llalloshi: Hodil je na sprehode, da lahko hčeri Rini odgovarja na vprašanja o svetu

Objavljeno
20. avgust 2019 06.00
Posodobljeno
20. avgust 2019 06.00
Blossom Apple Tree, akril na juti, 200X200 cm Foto Boris Šuligoj
Nadpovprečno velika in slepeče svetla luna, vesoljska modrina, temnozelen travnik s poljskim cvetjem, pokošen travnik s senom v balah, tesnobno osamljena klop ob morju v mesečini ... Tak, divje lep, izpraznjen in boleč, je svet Ganija Llalloshija, akademskega slikarja s Kosova, ki že desetletja živi in dela v Sloveniji. Do prvega septembra razstavlja letošnje stvaritve v Mestni ­galeriji Piran.

image
Gani Llalloshi: Written memories, akril na juti Foto Boris Šuligoj


Mojster, ki je končal slikarsko specialko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Andreju Jemcu in zatem grafično specialko pri profesorju Lojzetu Logarju, je svojo izpoved pripeljal do enega izmed vrhuncev s ciklom osmih izrazito velikih del Walk with me (Sprehajaj se z mano). Gre za akril na juti večjih formatov, tudi v velikosti 300 krat 400 centimetrov.

»Dokler se ti kaj ne zgodi, se ne zavedaš, kakšne energije te obdajajo.«
​Gani Llalloshi


Slikarsko pripoved je zasnoval že pred tremi leti in je posvečena štirinajstletni hčeri Rini, ki očeta ne more spremljati na dnevnih sprehodih, ker je otrok s posebnimi potrebami, zato avtor z mobilnim telefonom lovi fotografske utrinke, da lahko prehojeno pot pozneje podoživlja s hčerjo in ji kaže nenavaden svet, razgaljen v tolikerih podobah in pripoveduje toliko presunljivih zgodb.
Očitno je hčerkina usoda močno zaznamovala slikarja, ki s svojo pripovedjo ustvarja posebno vez z Rino, da bi bila tudi ona deležna doživetij zanjo težje dosegljivega sveta.

image
Gani Llalloshi pred sliko Blossom Apple Tree Foto Jaka Jeraša

 

​Magična atmosfera noči


»Dokler se ti kaj ne zgodi, se ne zavedaš, kakšne energije te obdajajo. Pred tremi leti sem se začel sprehajati, Rina pa me je spraševala, kaj vse sem doživel in videl na teh poteh. In jaz sem ji kazal fotografije in pripovedoval o poteh. V bistvu so to intimne zgodbe, ki izhajajo iz najinih osebnih pogovorov. Njena na videz enostavna vprašanja v meni porajajo težka vprašanja o svetu. Vsakodnevne stvari sublimirajo v druge zgodbe o minljivosti, socialnih temah, metafizičnih občutenjih, ki jih poskušam ujeti na slikarskih površinah. Ves čas razmišljam, kaj ji bom odgovoril in kaj bom odgovoril sebi. O ozračju, ki se poraja onstran na videz preproste pokrajine, preproste naslikane podobe. Zdi se mi, da sem vnaprej vedel, kaj hočem s temi deli odgovoriti,« je dejal zelo plodovit avtor, ki se je lani v Prištinski narodni galeriji predstavil s ciklom The Sky is Blue (kurator Andrej Medved), letos pa je razstavil svoja dela že na treh skupinskih razstavah: v Trstu, Ciudadu de Méxicu in Slovenj Gradcu.

image
Gani Llalloshi: Ladybird and the Moon, akril na juti Foto Boris Šuligoj


Kuratorka razstave Majda Božeglav Japelj je povedala, da so podobe iz cikla Walk with me večinoma ujete v magično atmosfero noči, pripadajo prej domišljijskemu kot realnemu svetu. »So nekakšne odslikave umetnikovih introspekcijskih tavanj po prostoru in času, navdihnjene s fizičnim in notranjim življenjem. Zeleni travniki, polja s senenimi balami, z mesecem obsijana cvetoča jablana, ciprese z mlečno cesto ali luno v ozadju se izmenjujejo z izrezi pogledov na obalo in odprto morje.

image
After Harvest, akril na juti, 200X 300 cm Foto Boris Šuligoj


V teh prostorih ni človeka, saj bi zmotila metafizično ozračje v njih. Slike potrebujejo zunanjega opazovalca, zato izbira velikega formata, da v scenografijo naslikanega posrkajo ne samo pogled, temveč vsega gledalca,« je povedala Majda Božeglav Japelj in dodala: »Umetnikov svet se v tem ciklu ponuja kot fantastično pripoveden, nedvomno poganski, v smislu božanskosti narave.«

image
Optimists, akril na juti, 90X300 cm Foto Bori Šuligoj


Poleg osmih velikih del je v piranski galeriji na ogled še sedem miniatur in več deset fotografij. Vsaj nekaj teh del bo prihodnje leto razstavil v Miljah, je napovedal Llalloshi in pojasnil, zakaj ima rad juto. »Hočem ohraniti naravnost materiala in strukturo jute. S tehniko nimam veliko težav, veliko več pozornosti posvečam sporočilu in odgovorom, ki jih poskušam podati v jeziku, ki ga obvladam,« je pojasnil Llalloshi.